Ni nastopač, ampak prevoznik

No, to, kar so bili nekoč enoprostorci, so danes športni terenci, enoprostorcev pa skoraj nihče več noče. To je sicer pretiravanje, ampak res niso v ospredju. So pa vsaj predstavniki kompaktnih mer ponekod še na ceniku, in ker niso v modi, včasih niso tako dragi. Še dodatno recimo pri nizkocenovni znamki, kot je Dacia.

Nizka poraba

Njen predstavnik lodgy se denimo z dizelskim agregatom ponuja za 15 tisočakov. To je cenovni paket, v katerem izstopa praktičnost, malce pa je treba zamižati zaradi nekaterih slabih detajlov, ki se pojavljajo pri izdelkih, kjer je v ospredju vrednost za plačani denar. Tokratni lodgy je bil pripravljen v izvedbi stepway, kar pomeni nekaj pomade v smeri večje robustnosti. Pomada se mi ne zdi prav lep izraz, ker v resnici lodgyu ta oprema kar dobro paše. Sicer je to na sprednji kolesi gnan družinski avtomobil, za pogon skrbi 1,5-litrski dizel z močjo 110 konjev. Krogla menjalnika je še iz starejših renaultov, ampak ročica gre po šestih prestavah gladko. Motor daje zelo dober vtis, še posebno če se z njim vozimo na daljše ture, ko se izkaže z ugodno nizko porabo pod 5 litri.

Praktičnost

Tudi vozimo ga kar v redu, saj ga je treba dojemati defenzivno, in tu ne gre za piljenje ovinkov. Tega tudi sicer ne bi pogrešal, prej bi imel raje bolj tiho delovanje podvozja. Za volanom boste obudili spomin na katerega prejšnjega renaulta, plastika je tako tako, ampak stvari v resnici funkcionirajo. Prostora je seveda dovolj, v drugi in glede na postavitev tudi v tretji vrsti. Je pa takrat bolj malo prostora za prtljago. Več, seveda, če zadnjo klop iztaknemo, kar ni komplicirano in zadeva ni težka za odnašanje.


Lodgy ni avtomobil, ki ga bomo zjutraj, ko se zbudimo, občudovali skozi okno. Ampak pripelje marsikam in marsikoga.