Boj proti škodljivim muham se začne s preventivo

Glede na njihovo najljubšo vrtnino poznamo korenjevo in čebulno muho, rada pa se jima pridruži še porova zavrtalka. Za vse je značilno, da škodo delajo ličinke, ki vrtajo po rastlinah in s tem povzročajo njihovo propadanje. Za učinkovito zaščito moramo poznati njihov življenjski ciklus, ki mu prilagodimo čas setve, ker bube prezimijo v zemlji, pa je nujen kolobar. Korenjeva muha se v enem letu razmnožuje dvakrat, čebulna muha in porova zavrtalka pa trikrat. Prve generacije muh se pojavljajo že aprila in maja, najbolj zgodnja je čebulna. Ta po videzu spominja na hišno, čeprav je od nje malo manjša, jajčeca pa izleže v spodnji del čebule oziroma druge gostiteljice. Napada namreč vse čebulnice, tudi por, drobnjak, česen in šalotko in celo okrasne rastline. Ličinke, ki se razvijejo iz jajčec, vrtajo po rastlini, s katero se hranijo. Mlade rastline propadejo, starejše pa slabše rastejo. Čebulna muha ima tri generacije, prvo aprila, drugo maja in tretjo septembra in oktobra. Sovražnica čebulnic je tudi porova zavrtalka, ki jajčece odlaga na liste, od koder potujejo po vsej rastlini. Ima dva rodova, prvega lahko pričakujemo že maja, drugi pa bo zaživel septembra in oktobra.

Opozorilo na listih

Da se v čebuli nekaj dogaja, nas opozorijo listi, ki se začnejo grbančiti in rumeneti, slednjič se posušijo. Potem začne čebula gniti, kar nas lahko zavede in pomislimo na bolezen in ne na škodljivca. Vzrok gnitja preverimo tako, da pogledamo, kje se je začelo. Bolezensko gnitje se namreč začne na spodnjem delu čebule, pri čebulni muhi pa na vrhu rastline.



Čeprav nas ob pojavu škodljivcev popade želja, da bi se jih takoj lotili s strupenim škropivom, se velja potruditi z neškodljivo zaščito. Ta je seveda preventivna, ko muhe in zavrtalke napadejo, pa ne ostane drugo kot škropljenje, pri čemer izberimo ekološka sredstva. Da bi muham preprečili dostop do rastlin, poskrbimo z mehansko zaščito. Ogrožene rastline preprosto pokrijemo z vrtnarsko kopreno, ki jo natančno namestimo, ob robovih pa pritrdimo v tla, najbolje jo je kar zakopati. Tako preprečimo škodljivcem, da bi skozi špranje od zunaj prilezli k potencialnim gostiteljicam. Pomembno je tudi, da čebule ne sadimo v času invazije muh, na pojav škodljivca pa nas opozorijo rumene lepljive plošče, ki jih namestimo v bližino čebule, od katere ne smejo biti oddaljene več kot 30 centimetrov.

Kadar se napadu čebulne muhe in porove zavrtalke ne moremo upreti niti s škropljenjem z ekološkimi pripravki, rastline populimo in odstranimo z vrta, najbolje jih je zažgati.

Korenjeva muha

Podobna nadloga lahko napade tudi korenje, govorimo seveda o korenjevi muhi, katere ličinke vrtajo luknje oziroma rove v koren in v njih odlagajo iztrebke. Napad muhe se pozna tudi na listju, ki začne veneti in dobi najprej rdečkasto, nato pa rumeno barvo. Če muha napade mlado korenje, bo to propadlo, starejše rastline pa sicer ostanejo, vendar so naluknjane in pogosto gnijejo. Prva generacija muh se pojavi maja in junija, druga pa napade avgusta. Proti korenjevi muhi preventivno ukrepamo podobno kot proti čebulni. Posevek pokrijemo s kopreno, z drugo setvijo pa počakamo do junija, ko bo nevarnost prvega napada muhe že mimo. Pomembno je vedeti, da korenjevo muho privablja vonj korenjevega listja, zato ga nikoli ne puščajmo na gredah, ko pobiramo pridelek. Velja pa si tudi zapomniti, da ima rada sušne razmere, zato je eden od preventivnih ukrepov tudi zalivanje rastlin. Kadar je napad prehud, pa ne bo šlo drugače kot z uporabo zaščitnih sredstev, tudi korenjevo muho bomo uspešno premagali z ekološkimi.