Aprila postane na vrtu živahno

Večina uspešnih vrtnarjev dobro pozna svoj vrt in vedo, katere sorte na njem najbolje uspevajo. Pri tem so lahko v veliko pomoč vrtičkarski dnevniki, saj lahko z njihovo pomočjo predvidimo, kdaj moramo saditi določeno vrtnino, da nam bo obilo obrodila. To pomeni, da moramo poznati nihanje v temperaturi, vlagi, lunine mene, izpostavljenost svetlobi in podobno. Seveda si lahko pomagamo tudi s setvenim koledarjem, čeprav moramo obenem upoštevati, da je naš vrt svet v malem s svojimi zakonitostmi. Večina ljudi si sicer približno zapomni, ali so sejali pred predvidenim datumom ali po njem, a je to veliko težje, če imamo na ducate vrtnin.

Pester aprilski urnik

April spada med mesece, ko postane na vrtu izjemno živahno. Ko se temperature enkrat ustalijo nad 8 stopinjami Celzija, lahko sejemo solato, korenček, peteršilj, konec aprila že skoraj vse vrtnine razen bučk in visokega fižola. Vsaj na začetku se izogibajmo sajenju trajnic, sicer pa se opravila lotimo, ko je zemlja dovolj suha. V tem času lahko na prosto preselimo tudi zelišča. April je tudi mesec za sajenje enoletnih in presajanje trajnih cvetic. Konec meseca navadno sadimo lilije in poletne čebulnice. Opozoriti velja, da je april mesec, ko začnejo cveteti češnje, v istem času se pojavi čebulna muha, zaradi katere moramo gredice s porom, šalotkami in čebulo pokriti. Za dodatno zaščito poskrbi lesni pepel, ki ga posujemo okoli rastlin.

Načrt dela

Preden se lotimo dela, si naredimo načrt. Približno moramo vedeti, koliko časa nam bo vzelo določeno opravilo, da ne bomo na kakšno sorto pozabili ali zaradi pomanjkanja časa nepotrebno hiteli. Prav tako moramo vedeti, katere rastline lahko sadimo na prostem in katere sejemo v zaprtih prostorih. Podatki o časovni rasti rastlin so zgolj informativni in lahko odstopajo, odvisno od vlage, temperature in izpostavljenosti svetlobi. Če je mrzlo, rastejo bolj počasi. To pomeni, da bo naš vrt vsako leto nekoliko drugačen, razmere pa določenim sortam ustrezajo bolj kot drugim.