Za vsakogar, vsepovsod

Svetovni dnevi ljudi ozaveščajo o določenih temah ali opozorijo na pomemben in prelomen dogodek. Najpogosteje zaznamujejo teme, povezane z zdravjem. In prav danes je svetovni dan zdravja. Letos je poudarek na dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki ga v vseh državah zaznamujemo pod geslom Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev: Za vsakogar, vsepovsod. Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev pomeni, da se vsem ljudem zagotovijo kakovostne zdravstvene storitve, kjer in kadar jih potrebujejo, ne da bi zašli v finančno stisko. Pomeni tudi, da so dostopne za vse, brez diskriminacije in izločanja. Prav tako nihče ne bi smel izbirati med dobrim zdravjem in drugimi nujnimi življenjskimi potrebščinami oziroma zaradi uporabljanja zdravstvenih storitev nihče ne bi smel biti pahnjen v revščino, poudarja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in dodaja, da je univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev ključ do zdravja in blaginje ljudi in narodov.

Solidarnost

Kot je za Slovenske novice povedal doc. dr. Tit Albreht, dr. med., predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je pojem dostopnosti do zdravstvenih storitev večplasten, in treba je upoštevati, da je SZO res svetovna organizacija. »To pomeni, da mora upoštevati različne okoliščine: na osnovni ravni na primer, kolikšna je družbena solidarnost z bolnimi in vsemi, ki potrebujejo zdravstvene storitve; koliko sredstev je javnih in koliko zasebnih, kakšna je fizična dostopnost izvajalcev zdravstvenega varstva in kakšna je dostopnost vrhunskih zdravstvenih storitev.« Dostopnost ni absolutni pojem, saj 100-odstotna dostopnost ni zagotovljena nikomur. »Vedno je odsev tudi socialno-ekonomskih razmer ter političnih in finančnih prioritet. Univerzalno dostopnost je SZO opredelila kot pomembno pravico, čeprav je niso deležni v številnih državah.« Po podatkih SZO vsaj polovica svetovnega prebivalstva trenutno ne more dostopati do bistvenih zdravstvenih storitev. Skoraj sto milijonov ljudi je pahnjenih v skrajno revščino, prisiljenih živeti z le 1,9 dolarja ali manj na dan, ker morajo zdravstvene storitve plačevati iz lastnega žepa. Več kot 800 milijonov ljudi, to je skoraj 12 odstotkov svetovne populacije, porabi vsaj deset odstotkov proračuna svojega gospodinjstva za stroške zdravljenja zase, bolnega otroka ali drugega družinskega člana.

Stanje v Sloveniji

Ob svetovnem dnevu zdravja je NIJZ pripravil posvet, na katerem so razpravljali o splošni dostopnosti do zdravstvenega varstva v Sloveniji pa tudi o potrebnih izboljšavah in reformah. »Nujno je izboljšati učinkovitost zdravstvenega sistema, za boljši izkoristek zmogljivosti, vendar pa bo treba tudi dodati finančna sredstva, saj Slovenija po izvitju iz krize še ni dosegla predkrizne ravni (v relativnem pomenu) izdatkov za zdravstveno varstvo,« pravi dr. Albreht.

Zaradi dokazane učinkovitosti investiranja v zdravje in preventivo ter v učinkovite postopke zdravljenja je treba zagotoviti, da se bosta ohranjala tako dinamika izdatkov za zdravstveno varstvo kot raven solidarnosti. Ne nazadnje so v Evropi najuspešnejše države tiste, ki so zagotavljale tako visoko raven izdatkov za zdravstveno varstvo kot visok delež javnih sredstev, je povedal sogovornik.

Promocija zdravja

Dostopnost do zdravstvenega varstva ne pomeni le dostopnosti do zdravstvene oskrbe oziroma zdravstvenih storitev, temveč tudi do promocije zdravja, ki je ključna javnozdravstvena funkcija in mora biti zagotovljena na ravni države, pravi sogovornik. »Pomembno preventivno vlogo igrajo presejalni programi za zgodnje odkrivanje bolezni in dejavnikov tveganja, pri čemer v Sloveniji v zadnjih 20 letih zaznavamo pomembne uspehe pri zmanjšanju bremena nekaterih rakov in prezgodnje zbolevnosti in umrljivosti za srčno-žilnimi boleznimi. Prav tako moramo upoštevati dostopnost do dolgotrajne nege in oskrbe, do paliativne oskrbe ter nege ob koncu življenja. Pri slednjih treh je v Sloveniji še veliko odprtega, urejanje in financiranje teh področij pa sta v rokah politike na ravni države. Za vsa tri področja bo nujno poskrbeti v kratkem, saj je že čutiti boleč primanjkljaj na teh področjih, ki neupravičeno finančno bremenijo bolnike in svojce,« je povedal dr. Albreht z NIJZ.
Opozoril je tudi na problematiko čakalnih vrst, ki je odsev nezadostnih izdatkov za zdravstveno varstvo in v manjšem deležu tudi neučinkovitosti v zdravstvenem sistemu. Hitra obravnava bolnikov, ki potrebujejo usmerjeno zdravljenje, je v interesu celotne družbe, saj se bo investiranje na tem področju obrestovalo z manjšo zbolevnostjo in umrljivostjo pa tudi kot manjše breme zaradi potreb po dolgotrajni negi in oskrbi, je sklenil sogovornik.