Z globokim dihanjem lahko ukrotimo tesnobo

Mladim odraslim (od 18 do 33 let) se zdi, da so najslabše opremljeni za nadzorovanje in uravnavanje tesnobnosti, čeprav obenem veljajo za najbolj anksiozno generacijo doslej.

Napetost se včasih pojavi od nikoder, in sicer v najbolj neprijetnem trenutku. Ko se zgodi, začnemo raziskovati, od kod je prišla, da bi le našli razlago za svoje simptome. »Samo ugotoviti moram, zakaj se mi to dogaja, potem bom to lahko nadzoroval in ustavil,« si rečemo. Žal je lov na osnovni vzrok naše anksioznosti v trenutku napada panike pogosto neuspešen in jo lahko celo poslabša, saj tesnoba žal ne hodi z roko v roki z logiko. Za večino je akutna tesnoba več kot le miselna motnja, ni le nekaj, kar zavzema naš racionalni um, ampak tudi nekaj, kar skoraj dobesedno živi v naših telesih. Zavedanje, da je anksioznost fiziološka, nam ​​utira pot za razumevanje in ukrep, ki nam pomagata delovati tako na umu kot telesu. Eden od hitrih in uspešnih načinov za to je namerno dihanje.

Doseči stanje sprostitve

Dihanje pogosto zanemarjamo kot vir, čeprav je v našem vdihu veliko zdravilne moči, če smo pozorni in osredotočeni na to, kako ga izvajamo. Po mnenju strokovnjakov dihanje z izdihom, ki je daljši od vdiha, omogoča telesu, da se uravna in doseže stanje sprostitve, ker tovrstni vdihi aktivirajo parasimpatični živčni sistem, del živčnega sistema, ki nam omogoča, da se spočijemo in sprostimo. To doseže tako, da nam pošlje znak, da smo varni. Nasprotno pa akutni stres ali tesnoba aktivirata naš simpatični živčni sistem, ki je odgovoren za odziv boj ali beg. To se pogosto izrazi kot pospešen srčni utrip, pospešeno ali plitko dihanje, potenje in sproščanje stresnih hormonov, saj se telo resnično pripravi, da bi ukrepalo, saj misli, da se sooča z grožnjo. Vsakomur, ki je kdaj doživel tesnobo, so ti občutki precej znani.

Daljši izdih

Torej: trik je v tem, da utišamo simpatični živčni sistem in vključimo parasimpatičnega. Položite roke na trebuh v sedečem položaju (to lahko storite tudi leže), pri čemer sta obe nogi trdno na tleh. Vdihnite globoko in počasi skozi nos ter opazujte, kako se roke na trebuhu dvignejo, kot bi napihnili balon. Ko boste izdihnili, se bodo roke in trebuh spustili. Potrudite se, da bo izdih dvakrat daljši kot vdih.


Tudi v tem primeru potrebujete prakso, z rednim, vsakodnevnim ponavljanjem se bodo prednosti tovrstnega dihanja povečale. Obstajajo različne vrste dihalnih vaj, raziščite jih in ugotovite, pri katerih se boste počutili najbolje. Nekateri radi kombinirajo dihanje z mirno vizualizacijo ali pozitivnimi afirmacijami. Najpomembnejše je, da izvedete vajo, ki na vas dobro vpliva. Dihanje je le ena od strategij za obvladanje tesnobe.

Kadar se vam zdi, da ne morete polno vdihniti, to lahko občutek tesnobe le poslabša. Takrat poskusite tudi brez vdiha izdihniti, saj se pogosto zgodi, da vdihnjenega zraka ne izdihnemo do konca in tako ostaja v naših pljučih, s plitkim dihanjem pa poskrbimo, da jih ne moremo napolniti, saj je ostanek zraka že v njih. Učinek je takojšen, zato poskusite!