Vstanite, ko zazvoni prvič: ne prestavljajte vstajanja za nekaj minut
Raziskave so večkrat pokazale, kako pomemben je kakovosten spanec za zdravje. Kaj pa prebujanje? Vstanete takoj, ko zazvoni alarm, ali ga premaknete za deset minut, pa še za deset, pa za pet ...
Če počnete to zadnje, nikar, sporočajo raziskovalci z ameriške univerze Notre Dame: razkrili so, da imajo tisti, ki vstanejo po več zvonjenjih, večjo verjetnost, da jim bo srce bilo hitreje v primerjavi s tistimi, ki vstanejo po prvem alarmu. Pospešeni utrip v mirovanju je povezan z več negativnimi zdravstvenimi stanji, vključno z boleznimi srca in diabetesom.
V raziskavi je sodelovalo 450 ljudi, 57 odstotkov jih je povedalo, da ne vstanejo takoj, ko zazvoni budilka, ampak še malo dremajo, alarm pa nastavijo za malo kasneje. Izkazalo se je še, da tisti, ki takole dremajo, zadnjo uro v postelji preživijo v rahlem snu, v primerjavi s tistimi, ki ne dremajo in spijo globlje.
Večina je kot najpogostejši vzrok za premikanje alarma navedla nezmožnost prebujanja že po prvem zvonjenju, drugi najbolj pogost odgovor je bila nepripravljenost vstati iz tople in udobne postelje. Strokovnjaki pravijo, da je v splošnem za vse bolje, da že od začetka bujenje nastavimo malo kasneje, kot da nam to vsake toliko časa prekine spanec.
Telo ne mara, da ga prebudi alarm, to ga prestraši, utrip srca se pospeši, hormoni stresa rastejo, pravijo raziskovalci in še, da nikakor ni dobro to početi svojemu telesu večkrat zapored, in to že zgodaj zjutraj, saj ni dobra priprava oz. popotnica za dan, ki je pred nami. K prestavljanju alarma so bolj nagnjeni mlajši, verjetnost, da bodo med njimi zadremale, je višja pri ženskah (za 12 odstotkov). Tisti, ki pogosto dremajo med alarmi, imajo dvakrat večjo verjetnost, da bodo zamudili v službo ali na predavanje, ter tudi na koncu prespali alarm v primerjavi s tistimi, ki takoj vstanejo.
V drugi raziskavi so znanstveniki s francoskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje deset let spremljali 7000 sicer zdravih ljudi, starih od 50 do 75 let, in odkrili, da je samo eden od desetih zares dobro spal; tisti, ki so dobro spali, so imeli za 75 odstotkov manjšo pojavnost srčnih bolezni ali možganske kapi v primerjavi s tistimi, ki so spali slabo.
Bolje bo, da bujenje že od začetka nastavimo malo kasneje, kot da alarm vsake toliko časa prekine naš spanec.
Podobno so odkrili raziskovalci z univerze Notre Dame: tisti, ki nenehno premikajo budilko, se po prvem zvonjenju ne bodo vrnili v stanje globokega spanca, vsem takim pa priporočajo, da si omislijo staro dobro budilko in jo postavijo stran od postelje, tako bo namreč prav zares treba vstati ob prvem zvonjenju.
