Vsake tri sekunde se zgodi osteoporozni zlom

Je tiha bolezen, a z zelo hudimi posledicami. To je osteoporoza, se je glasilo geslo letošnjega svetovnega dne, med katerim so strokovnjaki opozarjali o pasteh, ki nas lahko vodijo v eno najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni naše starajoče se družbe. Kot kažejo podatki, se bo število starejših prebivalcev do leta 2050 podvojilo glede na leto 2015, v Evropski uniji bo delež starejših od 65 let presegel četrtino prebivalstva, zato gre pričakovati, da bo osteoporoze in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rak, tako čedalje več.


Naštete tegobe so v minulem letu povzročile kar 75 odstotkov vseh smrti, poleg tega pa občutno preobremenile zdravstveni sistem, saj je njihova obravnava presegla 50 odstotkov vseh stroškov zdravljenja, poudarja tudi Karmen Pahor, dr. med., spec. splošne medicine, iz Gaia Med, d. o. o., Klinike za splošno medicino in osteoporozo: »Osteoporoza je kronična bolezen kosti, za katero sta značilni nizka mineralna kostna gostota in porušena mikroarhitektura kosti. Bolniki si zlomijo kosti že pri manjših padcih s stojne višine, pri katerih se zdrava kost sicer ne bi zlomila. Najbolj značilni so zlomi zapestja, vretenc in kolka. V Evropi je prizadetost zaradi posledic osteoporoze večja kot prizadetost zaradi posledic raka (z izjemo pljučnega raka) in primerljiva oziroma večja od prizadetosti pri kroničnih boleznih, kot so revmatoidni artritis, astma in srčno-žilne bolezni. Pri ženskah, starejših od 45 let, osteoporoza zahteva več dni hospitalizacije kot sladkorna bolezen, miokardni infarkt ali rak dojke.«
 

Osteoporozni zlom, ekonomsko breme

Številke kažejo, da je bilo v Sloveniji leta 2010 približno 16.000 novih osteoporoznih zlomov, približno 110.000 oseb, starejših od 50 let, je imelo osteoporozo, ekonomsko breme osteoporoznih zlomov je bilo ocenjeno na 56 milijonov evrov; leta 2019 pa je bilo po oceni Mednarodne fundacije za osteoporozo v Sloveniji 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov, ekonomsko breme pa je znašalo že 95 milijonov evrov. Osteoporozne zlome je nujno preprečevati, saj ne prinašajo le bolečine za prizadetega, temveč tudi trpljenje njegovim svojcem, ki prevzamejo skrb za bolnika, njegovo okrevanje po zlomu in uspešno rehabilitacijo, pri tem pa pozabijo nase in svoje zdravje, tako se začarani krog obolevanja nadaljuje, poudarjajo tudi pri Zvezi društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.


Vsi se moramo tako pravočasno zavedati pomena zdravega življenjskega sloga, ki je edina prava preventiva. »Kronične bolezni imajo skupne dejavnike tveganja,« nadaljuje Pahorjeva. »Na nekatere ne moremo vplivati, npr. na starost, spol, menopavzalni status, genetsko predispozicijo. Drugi dejavniki so preprečljivi in povezani z našim načinom življenja, to so telesna neaktivnost, kajenje, debelost, pretirano uživanje alkohola, pomanjkanje vitamina D, pospešeno vnetje in drugi. Te bolezni imenujemo tudi tihe ubijalke, saj do pojava zapletov ne povzročajo težav bolniku, vendar so na srečo večinoma tudi preprečljive.« Osteoporozni zlom naj bi v življenju doživela ena od treh žensk in eden od petih moških po 50. letu. V svetu se zgodi vsake tri sekunde, ocenjuje se, da je trenutno več kot 200 milijonov osteoporoznih bolnikov, kažejo skrb vzbujajoče številke, ki še toliko bolj kličejo k preventivi.
 

In kaj lahko storimo sami?

Osnovni cilj je preprečevanje zlomov, poudarja sogovornica: »Na srečo imamo na razpolago učinkovita in varna sodobna zdravila, ki tveganje za zlome zmanjšajo tudi za več kot polovico. Zavrejo razgradnjo kosti in s tem zmanjšajo izgubo kostne mase, nekatera tudi spodbujajo nastanek nove kostnine. Zdravljenje bo lahko uspešno, če poleg specifičnih zdravil zagotovimo tudi redno telesno aktivnost, zadosten dnevni vnos kalcija in vitamina D. Kalcij v naši prehrani zagotavljajo zlasti mleko in mlečni izdelki ter s kalcijem obogatena živila, nekaj ga je tudi v nekateri zelenjavi, jajcih, žitih, oreških, mandeljnih in črnem sezamu ter sardinah ali sardonih, če jih uživamo s kostjo.


Vitamin D zaužijemo s prehrano, zlasti z mastnimi ribami, kot je losos, pa tudi z ribjim oljem ali jajci. Pod vplivom sončnih žarkov nastaja tudi v naši koži, vendar le od aprila do septembra, a zaradi škodljivih posledic sončnih žarkov priporočamo celoletno nadomeščanje vitamina D s pripravki, ki jih dobimo v lekarnah. Skrbimo tudi za reden vnos beljakovin. Zelo pomembna je redna telesna vadba, s katero krepimo kosti in mišice in zmanjšujemo tveganje za padce. Priporočljive so hoja in vaje proti uporu s pomočjo uteži in elastičnih trakov. Učinkovite so vaje, kjer izkoriščamo težnost, plavanje zato ni najboljša izbira. Vadba mora biti zmerna, pretiravanje s previsoko intenzivnostjo ali prevelika pogostnost vadbe delujeta stresno.
 

Posvet s fizioterapevtom

Dobro je, da je prilagojena posamezniku, zato je priporočljiv posvet s fizioterapevtom. Vsebovati mora vaje za krepitev moči, vzdržljivosti, gibljivosti, koordinacije, ravnotežja in sprostitve. Izogibati se je treba športom, pri katerih je večja nevarnost padcev, ali sunkovitim gibom in upogibom trupa.«


Naj poudarimo, zlomi povzročajo hude bolečine in pripeljejo do začasne ali trajne izgube sposobnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, izgube neodvisnosti, močno poslabšajo kakovost življenja, lahko pa povzročijo tudi smrt bolnika; podatki kažejo, da v prvem letu po zlomu kolka umre 20 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških; 40 odstotkov ljudi po zlomu kolka ni več sposobno samostojne hoje, tretjina jih postane popolnoma odvisnih od tuje pomoči oziroma potrebujejo domsko oskrbo v prvem letu po zlomu kolka, 60 odstotkov potrebuje dodatno pomoč še po enem letu po zlomu.