RAZISKAVA

Veste, katera hrana vpliva na dobro počutje?

Izsledki raziskave, opravljene na univerzi v Manchestru, kažejo, da prehranjevalne navade vplivajo na naše duševno zdravje.
Fotografija: Že majhne spremembe prehranjevalnih navad na bolje izboljšujejo duševno zdravje. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Že majhne spremembe prehranjevalnih navad na bolje izboljšujejo duševno zdravje. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Depresija vpliva na vse vidike pacientovega življenja, oboleli komaj najde voljo do življenja, ukvarjanje z vsakdanjimi aktivnostmi je velik izziv. Stanje je kompleksno, zanj je značilnih več dejavnikov. In četudi zdrav način prehrane in življenja ne bo ozdravil ali preprečil depresije, dajejo odkritja nedavne raziskave univerze v Manchestru še dodaten pomen dokazom, da zdrave prehranjevalne navade izboljšujejo simptome, povezane z depresijo.
Mastne ribe so bogate z maščobnimi kislinami omega 3, ki pomembno vplivajo na možgane.
Mastne ribe so bogate z maščobnimi kislinami omega 3, ki pomembno vplivajo na možgane.

Študija je analizirala podatke 16 kliničnih raziskav, v katerih so preiskovali vpliv prehrane na simptome depresije in tesnobe. Raziskovalci so proučevali podatke skoraj 46.000 ljudi in ugotovili, da izguba teže, uživanje več hranil in manj maščob izboljša razpoloženje in blaži simptome, tudi pri ljudeh z diagnozo depresivnih motenj.
Za duševno motnjo so značilni potlačenost ter izguba veselja in zanimanja za sicer prijetne dejavnosti in občutek utrujenosti.
Za duševno motnjo so značilni potlačenost ter izguba veselja in zanimanja za sicer prijetne dejavnosti in občutek utrujenosti.

Raziskovalci so ugotovili, da že majhne spremembe prehranjevalnih navad na bolje izboljšujejo duševno zdravje: pomembno je uživanje živil, bogatih z vlakninami, zelenjave, manj sladkorjev in t. i. junk fooda. Pomembno vlogo igra tudi gibanje. Raziskava je pokazala še, da imajo od teh sprememb večje koristi ženske kot moški.

Vpeljevanje sprememb je lahko izjemno težko, zlasti če se spopadamo z duševno motnjo, za katero so značilni potlačenost ter izguba veselja in zanimanja za sicer prijetne dejavnosti, občutek utrujenosti, nezmožnost odločanja. Najboljše je začeti postopoma, z majhnimi koraki: najprej naj bo bolj zdrav en obrok, določiti je treba čas za gibanje, zadostoval bo krajši sprehod.
Že majhne spremembe prehranjevalnih navad na bolje izboljšujejo duševno zdravje. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Že majhne spremembe prehranjevalnih navad na bolje izboljšujejo duševno zdravje. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Potem sčasoma zdrava živila vpeljujemo v vse obroke in se gibamo dlje. Pomembno je vključiti vitamin D, ki ga poleti dobimo s soncem, pozimi pa imamo težavo. Če ne uživamo dodatkov, pogosto jejmo mastne ribe, gobe, jajca. Skrbeti moramo za uravnotežen krvni sladkor, če je raven nizka, smo lahko razdražljivi in se težko skoncentriramo, zato ne preskakujmo obrokov; jejmo z vlakninami bogata živila, denimo oves, kvinojo, pa beljakovine in zdrave maščobe, izogibamo se sladkim prigrizkom in pijačam.


Dobro je jesti tudi z magnezijem bogata živila. Mineral na nas vpliva sproščujoče; ženske, ki ne zaužijejo dovolj magnezija, imajo več razpoloženjskih težav ob PMS. Magnezij je v temno zeleni listnati zelenjavi, oreških, semenih, posušenem sadju, tudi temni čokoladi, ki dokazano dviga razpoloženje. Poskrbeti moramo tudi za dovolj železa, ki je v rdečem mesu, oreških, temno zeleni zelenjavi in suhem sadju.


Tudi mastne ribe, kot na primer losos, bi se morale večkrat znajti na naših krožnikih, bogate so z maščobnimi kislinami omega 3, ki imajo pomembno vlogo pri delovanju možganov. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije