VITAMIN D

Varuje pred okužbami dihal

Pomanjkanje vitamina D je izrazito pri ljudeh, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, vzrok so tudi bolezni jeter, prebavil in ledvic ter zdravila proti epilepsiji.
Fotografija: Majhnim otrokom ga je treba dodajati za preprečevanje rahitisa. FOTO: Naumoid/Getty Images
Odpri galerijo
Majhnim otrokom ga je treba dodajati za preprečevanje rahitisa. FOTO: Naumoid/Getty Images

Vitamin D je ključnega pomena za zdravje kosti in zob, vedno več raziskav pa potrjuje tudi njegovo pomembno vlogo pri imunskem sistemu. Vitamin D poleg tega znižuje krvni tlak, izboljšuje izločanje inzulina in zmanjšuje tveganje za nastanek avtoimunskih bolezni.

Nekatera živila so bogata z njim, a je njegovo nastajanje v koži pri večini učinkovitejše kot vnos s hrano. FOTO: Lumenst/Getty Images
Nekatera živila so bogata z njim, a je njegovo nastajanje v koži pri večini učinkovitejše kot vnos s hrano. FOTO: Lumenst/Getty Images

»Vitamin D je edini, ki ga naše telo lahko samo sintetizira. Nastaja v koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov B,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Pozno spomladi in poleti zadošča 20 minut na soncu brez zaščitnega faktorja. Dobimo ga tudi s hrano živalskega izvora, kot so ribe, ribje olje, rumenjaki in jetra, ter z živili, obogatenimi z vitaminom D. Nastajanje v koži je pri večini veliko bolj učinkovito kot vnos s hrano, vendar smo velikokrat premalo izpostavljeni soncu (zlasti starejši). V zimskih mesecih sončni žarki tudi nimajo dovolj energije za sintezo vitamina D, zato ga je pogosto treba dodajati.«

Pomanjkanje se pri odraslih kaže kot osteomalacija (napačna izgradnja kosti) in osteoporoza (zmanjšana količina kostne mase) ter pri otrocih kot rahitis (motnja normalne tvorbe kosti): »Kaže se tudi kot bolečine v mišicah in kosteh, kronična utrujenost, slabša odpornost, zlasti proti virusnim okužbam dihal, pri starejših pa so pogosti padci z zlomi. Posledice naštetih bolezni so hude. Pomanjkanje je izrazito pri ljudeh, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, vzrok pa so tudi bolezni jeter, prebavil in ledvic ter glukokortikoidi in zdravila proti epilepsiji.«

Kot podpora pri covidu-19

Študije so pokazale, da dodajanje vitamina D ščiti pred okužbami dihal, zlasti pri osebah, ki jim ga primanjkuje. Po podatkih slovenske študije Nutrihealth je takšnih kar 80 odstotkov Slovencev, pri 20 odstotkih je pomanjkanje celo hudo. »Študije pa so potrdile tudi koristnost dodajanja vitamina D po posebni shemi obolelim za covidom-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici,« pojasnjuje sogovornica in poudarja, da ga morajo po doktrini uživati tudi otroci od prvega leta starosti za preprečevanje rahitisa: »Po novem priporočilo velja do tretjega leta. Študije kažejo tudi na pomanjkanje vitamina D pri najstnikih. Nujno ga morajo jemati nosečnice in starejši, predvsem oskrbovanci domov za starejše, ki se večinoma zadržujejo v zaprtih prostorih.«

Pred vsakim dodajanjem se seveda velja držati priporočil strokovnjaka, čezmerno uživanje vitamina D je namreč lahko tudi nevarno, še sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Pomembno je poznati sestavo vseh zdravil in prehranskih dopolnil, ki jih uživamo. Predoziranje vitamina D povzroči povečano koncentracijo kalcija v krvi, kar pripelje do hiperkalciemije. Ta povzroči mišično šibkost in oslabelost, glavobol, slabost in bolečine v kosteh. Čez čas se zmanjša apetit, pojavijo se razdražljivost, povečan občutek žeje in povečano izločanje urina, povišan krvni tlak in srčne aritmije. Hiperkalciemija lahko povzroči kalcifikacijo ledvic in nastanek ledvičnih kamnov.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije