Te stvari o antibiotikih je dobro vedeti
Ko so znanstveniki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja odkrili antibiotike, je sledila prava revolucija. Ljudje, ki so prej umirali že zaradi manjših bakterijskih okužb, denimo streptokokne okužbe grla, so imeli poslej boljšo možnost preživetja. Tudi operacije, ki so bile prej prav zaradi možnosti bakterijskih okužb izjemno tvegane, so postale varnejše.
Učinkoviti so pri bakterijskih vnetjih ušes ali sinusov, okužbah ustne votline, kožnih okužbah, meningitisu, bakterijskemu vnetju grla.
Pričakovana življenjska doba se je po zaslugi antibiotikov, ko so ti postali vsesplošno dostopni, podaljšala. Danes se v zvezi z njimi soočamo z novo težavo: zaradi prekomerne uporabe postajajo bakterije odporne proti njim. Dandanes je denimo manj kot nekoč učinkovit penicilin, saj so proti njemu odporni vse številnejši sevi.
Rezistenca proti antibiotikom
Odporne bakterije običajno dobimo ob stiku z drugimi ljudmi, pri katerih so se po jemanju antibiotikov razvile na koži in sluznici. Te bakterije lahko tvorijo snovi, ki uničijo antibiotik, ustvarijo celično steno, s katero se obvarujejo pred njim, ga izločijo ali pa spremenijo svojo sestavo tako, da antibiotik nanje ne deluje več.
Odporne bakterije so nevarne tako za tistega, pri katerem so se razvile, kot za tiste, ki pridejo s tem človekom v stik. Možnost nastajanja sevov odpornih bakterij je mogoča pri vsakem jemanju antibiotikov, zato je izjemno pomembno, da jih jemljemo le takrat, ko jih res potrebujemo.
Ne delujejo pri gripi
Z njimi je mogoče zdraviti le bakterijske okužbe. Pri virusnih, kot sta prehlad in gripa, tudi pri večini primerov bolečega grla, ne delujejo. Učinkoviti so denimo pri bakterijskih vnetjih ušes ali sinusov, okužbah ustne votline, kožnih okužbah, meningitisu, bakterijskemu vnetju grla, okužbah mehurja in ledvic, bakterijski pljučnici, driski, ki jo povzroča C. difficile, in oslovskem kašlju. Ker ni vedno lahko ugotoviti, ali je okužba virusna ali bakterijska, vas bo zdravnik v primeru dvoma poslal na dodatne preiskave.
Vrste antibiotikov
Antibiotične učinkovine so bile sprva narejene iz gliv, bakterij, lišajev ali višjih rastlin, danes pa obstajajo tudi umetne. Poznamo antibiotike širokega in ozkega spektra – prvi delujejo na več različnih vrst bakterij, drugi na eno. Delimo jih tudi glede na način delovanja: tetraciklini bakteriji preprečijo sintezo beljakovin, sulfonamidi pa motijo sintezo nukleinskih kislin in s tem zavirajo razmnoževanje.
Ali je bolezen bakterijska, s preiskavami ugotavlja zdravnik.
Najtežje bakterijske okužbe se običajno zdravijo s fluorokinoloni, ki pa so pogosto povezani z bakterijsko rezistenco. Kadar zdravljenje s prvotnim antibiotikom zaradi bakterijske rezistence ni uspešno, zdravnik navadno predpiše glikopeptide. Ti delujejo tako, da uničijo celično steno bakterij, skozi pore, ki jih naredijo, vdre voda in bakterija odmre.
Varna uporaba
Da bo uporaba antibiotikov varna in učinkovita, ga uporabljajte le, kadar vam ga predpiše zdravnik, pri tem se držite navodil. Ne odpravljate domnevno znanih težav z antibiotiki, ki jih imate doma, kar po lastni presoji. Ne kupujte jih na črnem trgu in si jih ne izmenjujte z drugimi ljudmi. Če zdravnik pove, da antibiotična terapija v vašem primeru ni nujna, ne zahtevajte, da vam jo vseeno predpiše.
Najboljši način, da se uporabi antibiotika izognete, je preventiva. Bakterijskim boleznim se izogibajte z rednim umivanjem rok, in če se le da, izogibanjem stikom z bolnimi ljudmi. Bakterijske bolezni lahko dobimo tudi s hrano, zato je pomembno, da določena živila obdelamo termično ali jih shranjujemo v hladilniku v skladu s smernicami za varno hrano.
