ZDRAVO ŽIVLJENJE

S hojo v hrib po boljše zdravje

Če se strinjamo, da je hoja temeljni način gibanja, potem je navkrebrna različica njena še bolj zdrava sestra.
Fotografija: S tipalkami gre lažje. FOTO: Dmitry Molchanovd/Getty Images
Odpri galerijo
S tipalkami gre lažje. FOTO: Dmitry Molchanovd/Getty Images

Vandranje v višje predele planeta bo zaradi prihajajočih hladnejših mesecev in temu prilegajočih se razmer nekoliko oteženo, kar pa ne pomeni, da ne bomo mogli hoditi v klanec, breg. Ker je to početje zelo zdravo, klancev namreč ni v zaprtih, neprezračenih prostorih, ampak so v še kako živi naravi.

Naša telesca ob navkrebrni hoji niso pretirano obremenjena in tudi poškodbe ne prežijo izraziteje na nas. V pogonu pa je vse naše telo. Hoja v hrib je sila dobrodošel čas za miselni odklop od vsakodnevnih bremen, občuten pa je tudi fizični iztržek. Takšna hoja na oni svet pošlje več ali vsaj toliko kalorij kot pilates ali tek. In ja, hodi, tudi v breg, lahko velik del življa.

Izboljšamo več stvari

Utrjujemo nožne mišice, pa zadnjične, pa mišičevje hrbta, trebuha, rok, izboljšamo mišični tonus in vsesplošno fizično pripravljenost. Zanemarljiva naj bi ne bila niti povečana zmogljivost pljuč, hoja v hrib je sila primerna za krepitev srčno-žilnega sistema, na ne preveč zahteven in predvsem zdrav način pa, ako je za to potreba, izgubljamo tudi prenadležne kilograme.

Dogaja se lahko tudi blizu doma. FOTO: Janice Chen/Getty Images
Dogaja se lahko tudi blizu doma. FOTO: Janice Chen/Getty Images

V hrib pa se ne zaženemo na vrat na nos, ampak se primerno ogrejemo. Hodimo po ravnem, razmigamo gležnje, parkrat počenimo, obremenimo stegna, ko poskrbimo za gležnje, odpotujemo po telesu navzgor in poskrbimo za kolena, boke ... Tudi vrat nam je hvaležen, ako ga ne prepustimo otrdelosti.

Palice

Pri hoji v hrib je korak počasnejši in predvsem krajši, kot če razdalje premagujemo po ravnem, v klanec nas vleče prednja, pokrčena noga. Telo je lahko vzravnano ali, glede na strmal, nekolikanj nagnjeno naprej. Ako v hrib hodimo prostoročno, noge trpijo bolj, kot če si pri gibanju proti soncu (ali oblakom) pomagamo s palicami. Še bolj prav nam pridejo, ko se na vrhu nadihamo in se, tako pač je, vrnemo tja, od koder smo startali.

Brez palic smo gorgrede tudi precej bolj sključeni, s tem pa onemogočimo optimalno delo dihalom, tudi hrbet se bo prej ali slej oglasil. Torej, palice, nastavljene morajo biti pravilno, kar zadeva dolžino, roke naj bodo pokrčene 90-stopinjsko. Pri hoji navzgor jih poljubno prirežimo, no, skrajšajmo, navzdol podaljšamo, saj, tipalke, radikalno razbremenijo naša kolena.

Še to, s krajšanjem dni boste verjetno sopihali v klančke blizu doma, na vzpetine, ki so vam drage, predvsem pa znane. Prikrajšani boste le za siceršnjo blagodat osvajanja oddaljenejših, višjih vrhov, osupljive razglede. Lahko je takšen tudi vaš, a če ste ga deležni vsak (tretji) dan ...

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije