Prezgodnja smrt: kap zaradi slabega zraka

Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezni, povezane z okoljem. Čist zrak je osnovna človekova pravica in je poglaviten za zdravo in produktivno družbo, pravi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Od leta 2005, ko so bile objavljene smernice SZO o kakovosti zraka, pa do aktualnih, sprejetih jeseni lani (nastale so zaradi vse večje grožnje onesnaženega zraka za zdravje prebivalcev), so opravili več raziskav, ki podajajo številne dokaze, kako onesnaževala delujejo na telesna tkiva.

Kronična izpostavljenost okrepi obstoječe bolezni in povzroča zaplete. FOTO: Antonioguillem/Getty Images

Ugotavljajo visoko stopnjo njihove povezanosti z boleznimi srca in ožilja, dihalnimi in nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem zdravju. Zaradi tega je vsako leto sedem milijonov prezgodnjih smrti in še več milijonov izgubljenih zdravih let življenja. Po ocenah agencije Evropske agencije za okolje (EEA) je leta 2019 zaradi izpostavljenosti onesnaženju z drobnimi delci v EU prezgodaj umrlo 307.000 ljudi, vsaj 58 odstotkov ali 178.000 življenj pa bi lahko rešil čistejši zrak.

Slovenija spada med države, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženimi v Evropi. Čeprav se stanje popravlja, smo še vedno izpostavljeni preseženim vrednostim, predvsem zaradi prometa in onesnaženosti iz individualnih kurišč. Povečano raven onesnaženosti zraka z delci opažamo zlasti v hladnejši polovici leta, in to v celinskih predelih Slovenije, pravijo strokovnjaki na NIJZ in še, da lahko onesnaženost zraka s trdnimi delci pomembno vpliva na zdravje ljudi.

Trdni delec (PM) je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. V zadnjih letih se najpogosteje izvajajo meritve delcev premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) µm, ki so za zdravje najbolj škodljivi.

Letna mejna koncentracija PM10 za varovanje zdravja ljudi je 20 µg/m3. Prah oziroma trdni delci, ki so v določenem obdobju prisotni v zraku, večajo umrljivost zaradi bolezni dihal, srca in ožilja.

Vpliva na vse organe

Kronična izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko vpliva na čisto vsak organ v našem telesu, okrepi obstoječe bolezni in povzroča zaplete. Več je lahko glavobolov, vpliva na centralni živčni sistem, draži oči, nos in grlo, povzroča težave z dihanjem, astmo, KOPB, tudi pljučnega raka, srčno-žilne bolezni, vpliva tudi na reproduktivni sistem.

Škodljiv je za vse, še posebno pa so ranljivi dojenčki in otroci, starejši, tisti z boleznimi srca in ožilja ter dihal, kot sta astma, KOPB, in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi. Izpostavljeni so tudi ljudje s sladkorno boleznijo ter tisti z nižjim socialno-ekonomskim položajem. Če delci vsebujejo težke kovine, so še bolj strupeni. Dokazali so, da prisotnost cinka poveča moč vnetja, stopnjo odmiranja tkiv in preobčutljivost pljuč.

V Sloveniji je največje onesnaženje zraka pozimi v kotlinah, ko pride do zračne inverzije. Ozon je problematičen predvsem poleti na Primorskem. Velik napredek je, da so ljudje tudi v Sloveniji ozaveščeni glede zdravstvenih učinkov, ki jih povzročajo onesnaževala zraka, in tako na individualni ravni ter kot populacija lahko sprejemamo preventivne ukrepe za preprečevanje izpostavljenosti, pravijo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).