Preobčutljivost za hrano

Danes veliko govorimo o alergiji na hrano, a vsaka neželena reakcija na hrano še ni alergija. Prava alergija pomeni, da se v telesu tvorijo protitelesa oziroma posebne imunske celice, ki nenormalno reagirajo na določene sestavine hrane. Ko pride telo v stik s to vrsto hrane, se protitelesa vežejo in spodbudijo reakcijo imunskega sistema, ki se kaže kot otekanje ustnic in jezika, bolečine v želodcu, krči v trebuhu, prebavne motnje, koprivnica po koži, tudi težave z dihanjem in celo anafilaktični šok.

Alergijo potrdi zdravnik s testiranjem, potem pa se začne zdravljenje. Edino učinkovito zdravilo proti alergiji na hrano je izogibanje sprožilcem. Seveda se mora bolnik podučiti, v kateri hrani se skrivajo alergeni, potrebuje pa tudi zdravila, s katerimi si lahko pomaga, kadar se neželena reakcija pojavi.

Z alergijo ne smemo enačiti intolerance na hrano: reakcija pri tej je navadno zapoznela, simptomi pa niso tako nevarni kot alergijska reakcija. Po nekaterih podatkih za blažjo ali hujšo intoleranco oziroma nealergijsko preobčutljivostjo za hrano trpi približno polovica populacije. Med najpogostejšimi simptomi intolerance so glavobol, nespečnost, povečana telesna teža, utrujenost, napihnjenost, driska, kožne spremembe, bolečine v mišicah in sklepih, motnje zbranosti.


Vzroki nastanka intolerance za hrano še niso povsem pojasnjeni, a strokovnjaki že vedo, da jo lahko povzročijo slabe prehranjevalne navade, industrijsko predelana hrana, tudi nekateri dovoljeni aditivi. A na srečo si lahko pomagamo sami. Tako kot pri pravi alergiji se je tudi pri intoleranci dobro izogibati živilom, ki nam povzročajo težave, torej alergenom, najpogostejši so žita, ki vsebujejo gluten, ali izdelki iz njih, raki, jajca, ribe, arašidi, soja, mleko in mlečni proizvodi (ki vsebujejo laktozo), lupinasto sadje, listna zelena, gorčično in sezamovo seme. Da bi potrdili ali ovrgli povezavo med tem, kar pojeste, in počutjem, si vse zapisujte. Tako boste ugotovili, katera živila ali pijača povzročijo simptome.