Podčrtano z rumeno in oranžno (FOTO)
Za korenje se kar ne moremo odločiti, kakšno nam je bolj všeč – surovo ali kuhano, nemara pečeno? Ta korenovka je na trgovskih policah največkrat oranžna, medtem ko slovenske tržnice praviloma premorejo vsaj še eno, rumeno različico.
Tu lahko omenimo še eno zanimivost: ste vedeli, da je ljubljansko rumeno korenje slovenska avtohtona sorta, ki jo uporabljamo tako za krmo živali kot tudi za kuhanje? Takole ga opišejo v Semenarni Ljubljana: »Ima močno aromo in značilen ter izrazit okus po korenju, ki pride do izraza predvsem pri kuhanju domačih zelenjavnih in mesnih juh.«
Tudi priljubljeno oranžno oziroma rdeče korenje je praviloma del domačih juh, pa naj bodo te kremne ali bistre, mesne ali zelenjavne. Lahko pa iz njega naredimo še marsikaj, denimo solato, celo torto in potico. Testo za takšno potico pripravimo podobno kot za vse druge, medtem ko gredo v nadev, poleg na drobno naribanega in narahlo prepraženega korenja, največkrat še jabolko, rozine in cimet.
Bloška trojka, kaura in šara
In če za korenje lahko rečemo, da je res vsestranska korenovka, je podobno širok tudi spekter okusov, ki jih lahko pripravimo iz podzemne kolerabe. Ta gomoljnica je, podobno kot korenje, primerna za različne vrste juh. Iz nje lahko skuhamo omako ali jo preprosto spečemo v pečici kot krompir.
V Sloveniji poznamo mnogo jedi, v katere se vmeša koleraba. Ena je doma v Loški dolini, kjer razširjeni enolončnici iz krompirja, fižola in podzemne kolerabe rečejo kaura, kar je hkrati poimenovanje za rumeno kolerabo. Druga jed je vsekakor bloška kavla ali trojka, v kateri se kolerabi pridružita še krompir in fižol. Tretja znana jed, ki je priljubljena predvsem pozimi, pa je šara, torej preprosta, a nadvse okusna enolončnica, največkrat pripravljena iz krompirja, kolerabe, repe in korenja.
Korenje malo drugače
Za 4 osebe:
400 g korenja
malo oljčnega olja
žlička jabolčnega kisa (ali malo limonovega soka)
timijan
sol, poper
Korenje olupimo in narežemo na tanjše rezine.
V soljenem kropu ga kuhamo 5 minut. Odcedimo in še toplo začinimo z oljem, kisom, timijanom ter soljo in poprom.
Postrežemo še toplo, lahko tudi hladno. Če ne pojemo vsega, lahko to prilogo zapremo v posodico in za nekaj dni shranimo v hladilnik.
Solata z rumeno kolerabo
Za 4 osebe:
2 pesti motovilca
1 srednje velika koleraba
ščepec mlete sladke paprike
1 ali 2 stroka česna
bučno olje, jabolčni kis
sol
Motovilec operemo in osušimo ter preložimo v solatno skledo.
Začinimo ga s kisom, oljem in soljo ter premešamo. Po želji dodamo še na drobno nariban česen.
Povrh na drobno naribamo olupljeno kolerabo in posujemo s ščepcem sladke mlete paprike.
Hitra korenčkova torta
Za pekač premera 22 cm:
350 g moke
1 žlica pecilnega praška
325 g rjavega sladkorja
250 g korenja
75 g orehov
4 jajca
200 ml olja
4 žlice mleka
2 žlici cimeta
180 g polnomastnega kremnega sira
30 g sladkorja v prahu
Korenje olupimo in naribamo, orehe grobo nasekljamo. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija, dno in obod pekača namastimo ter obložimo s papirjem za peko. V posodi zmešamo moko, pecilni prašek, sladkor, cimet, orehe in korenje. V drugi posodi stepemo jajca, olje in mleko. Mokre sestavine počasi dodamo k suhim in dobro premešamo. Testo zvrnemo v pekač in pečemo 60 do 80 minut. Ali je torta pečena, preverimo tako, da vanjo zapičimo zobotrebec. Če je, ko ga izvlečemo, suh, je pečena. V posebni posodi zmešamo kremni sir in sladkor v prahu ter z mešanico premažemo ohlajeno torto. Po želji okrasimo z nasekljanimi orehi in naribanim korenjem.
