ZA ZDRAVJE

Odmik od stresa: meditacija naj bi preprečevala ali vsaj odložila tudi demenco

Meditacija ima številne za zdravje koristne lastnosti, mnoge so znanstveno dokazane; blaži anksioznost, izboljšuje pozornost in koncentracijo.
Fotografija: Meditirate lahko tudi med sprehodom v naravi. FOTO: Esther Pueyo/Getty Images
Odpri galerijo
Meditirate lahko tudi med sprehodom v naravi. FOTO: Esther Pueyo/Getty Images

Kaj sploh je meditacija? Gre za posebno stanje zavesti, popolno sproščenost in hkrati popolno pozornost na vse, kar se dogaja v nas in okoli nas. Tehnik za doseganje meditativnega stanja je veliko. Najbolj preprost način je, da udobno sedete ali ležete na tla (bolj priporočljivo je sedenje, denimo v lotosovem položaju), se popolnoma sprostite, zaprete oči in samo ste. Pustite mislim, da bežijo po svoje. Bodite pozorni na dihanje in na to, kaj se dogaja v vašem telesu – če začutite, da kak del ni sproščen, vdihnite in izdihnite ter ga z izdihom sprostite.

Zmanjšuje stres

Eden od glavnih razlogov, zakaj se ljudje odločijo meditirati, je lažje spopadanje s stresom. Ta spodbudi izločanje hormona kortizola, ki ima številne negativne posledice za zdravje. Med drugim sproži val citokinov, ki povzročajo vnetja, moti spanec, vodi lahko v depresijo in anksioznost. Poviša se lahko krvni tlak, lahko smo pretirano utrujeni ali pa je naše razmišljanje zamegljeno. Osemtedenska študija, v kateri je sodelovalo 1300 odraslih, je pokazala, da t. i. koncentracijska meditacija (pri kateri se osredotočamo na eno stvar, denimo na dih) zmanjšuje vnetne posledice stresa.

Poleg tega lahko izboljša simptome, povezane s stresnimi stanji, denimo sindrom razdražljivega črevesja ali fibromialgijo, in blaži anksioznost. Tudi joga, ki je kombinacija meditacije in fizične aktivnosti, dokazano znižuje anksioznost.

Izboljšuje čustveno zdravje

Nekatere vrste meditacije pomagajo vzpostaviti bolj pozitiven pogled na svet. Raziskava skupine psihiatrov z Univerze v Kaliforniji in Univerze v južni Kaliforniji je pokazala pozitiven učinek meditacije na depresijo. S pomočjo meditacije bomo bolje razumeli sami sebe, s tem pa tudi svoje odnose z drugimi. Na ta način se zavemo navad, ki za nas niso dobre in jih lahko zamenjamo z bolj konstruktivnimi. Raziskava, ki so jo izvedli psihologi iz Pittsburgha, je pokazala, da je koncentracijska meditacija, ki so jo udeleženci izvajali s pomočjo aplikacije, zmanjšala občutek osamljenosti in spodbudila k več socialnim stikom.

Boljši spomin

Meditacija krepi pozornost. Raziskava mednarodnega tima, raziskovalcev z različnih področij, je pokazala, da ljudje, ki poslušajo meditacijske posnetke, postanejo bolj osredotočeni tudi v vsakdanjem življenju.

Posebna oblika meditacije je tista, pri kateri pojemo mantro in hkrati premikamo prste. Ta metoda ljudem v letih pomaga ohranjati dober spomin, kar so dokazali z nevropsihološkimi testiranji. Upočasnjevala in celo preprečevala naj bi demenco. 

Joga je kombinacija meditacije in fizične aktivnosti. FOTO: Jlco - Julia Amaral/Getty Images
Joga je kombinacija meditacije in fizične aktivnosti. FOTO: Jlco - Julia Amaral/Getty Images

Zadostuje 15 minut na dan. FOTO: Simonapilolla/Getty Images
Zadostuje 15 minut na dan. FOTO: Simonapilolla/Getty Images

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije