Kožne bolezni imajo lahko že dojenčki

Pediatrična dermatologija obravnava obolenja pri novorojenčkih, dojenčkih in mlajših otrocih. Nekatere kožne bolezni se pojavljajo skoraj izključno pri novorojenčkih in dojenčkih ter so največkrat prehodne narave.

Spremembe na koži pri novorojenčkih se lahko pojavijo že nekaj dni po rojstvu, a so nenevarne in praviloma izginejo v prvem mesecu brez posledic, pojasni spec. dermatovenerologije Ana Škoberne, dr. med.

»Značilno je, da so lahko klinične slike v vseh starostnih skupinah zelo pestre. Velikokrat se osnovni bolezni pridružijo še virusne, bakterijske ali glivične okužbe, ki zabrišejo ali spremenijo osnovno sliko in potek bolezni. Ob težje potekajočih je potrebna dodatna diagnostika, saj so lahko kožne spremembe le pridružene drugi osnovni bolezni (sistemski ali avtoimunski).

V teh primerih je ključnega pomena sodelovanje med pediatrom in dermatologom oziroma drugim specialistom za določitev ustrezne terapije. Zdravljenje je prilagojeno bolniku, starosti, pridruženim boleznim, tipu kože in obsežnosti vnetnih sprememb,« razlaga specialistka dermatovenerologije.
 

Pordela žarišča

Med najpogostejšimi otroškimi težavami so tiste, ki se kažejo s pojavom pordelih, vnetnih žarišč po različnih delih telesa v različnih starostnih obdobjih. »Gre za tako imenovane ekcematoidne dermatoze. Najpogostejši v tej skupini je atopijski dermatitis, ki je v razvitih delih sveta vse bolj naraščajoča kronična bolezen. Pogosteje se pojavlja pri osebah, kjer so v družini že predhodno znane atopijske bolezni (astma, seneni nahod) oziroma obstaja nagnjenje k alergijam. Pri dojenčkih se kaže s pojavom pordelih žarišč na koži obraza, pri majhnih otrocih po okončinah, pri mladostnikih in odraslih so značilno prizadeti pregibi velikih sklepov, vrat, veke, ušesne mečice. Glavni znaki bolezni so močan srbež, značilna razporeditev kožnih sprememb, ponavljajoči se izbruhi vnetnih žarišč in druge atopijske bolezni. Za postavitev diagnoze je ključen natančen pogovor s pacientom oziroma starši in klinični pregled kože. Včasih so v pomoč izvidi alergoloških testov in laboratorijskih preiskav.«

Zaradi pestrosti atopijski dermatitis nemalokrat posnema druge pogoste bolezni v tej dobi: seboroični dermatitis, numularni ekcematoidni dermatitis, kontaktni dermatitis (iritativni ali alergijski).
V dermatologiji otrok in na splošno je veliko bolezni ponavljajoče se narave, torej kroničnih. V takih primerih je pomembno, pravi zdravnica, da paciente dobro poučimo o poslabševalnih dejavnikih in sprožilcih, saj imajo lahko le tako dober nadzor nad poslabšanji in potekom bolezni.


»Izjemno redko se zgodi, da se v otroški dobi pojavi kožni rak. Dovolj zgodnja prepoznava in dodatno ukrepanje sta ključna za popolno ozdravitev bolezni. Pri določenih genetskih boleznih (dedne bulozne epidermolize) bolnika spremljamo in zdravimo vse življenje. Za nekatere je žal bolezen lahko usodna že v otroški dobi, saj so poleg kože prizadeti drugi organi in funkcije.«