Ko se žila zamaši. Krvni strdki so lahko zelo nevarni
Krvni strdki so kepice krvi s strukturo gela. Kadar nastanejo kot odziv na ureznino ali drugo poškodbo, ustavijo krvavitev tako, da zamašijo poškodovano krvno žilo. Vendar pa nekateri strdki nastanejo brez pravega razloga.
Ti lahko v telesu povzročijo resne zdravstvene težave, zato moramo nemudoma k zdravniku. Povzročijo lahko trombozo, zastoj krvi, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Posledice in vzroki se razlikujejo glede na to, ali strdek nastane in zastane v arteriji ali veni. Večjo verjetnost za arterijsko trombozo imajo kadilci, sladkorni bolniki, ljudje z visokim krvnim tlakom, pretežki ljudje (z ITM več kot 30 kg/m2) in tisti z visokim holesterolom. Pri arterijski trombozi se najpogosteje pojavi v arterijah, ki prehranjujejo srce, kar privede do infarkta, in možganskih arterijah, kar ima za posledico možgansko kap.
Strdek v veni pa se lahko konča s pljučno embolijo. Venska tromboza je pogosta pri ljudeh po operacijah, pri nepokretnih, nosečnicah in ženskah, ki so pravkar rodile, in tistih, ki jemljejo kontracepcijske tablete. Nagnjenost k venski trombozi povečujejo nekatere oblike raka – rak trebušne slinavke, pljuč in črevesja. Najpogosteje se pojavi v venah rok ali nog.
Pri mladih ljudeh se pojavljajo redko. Običajno so ogroženi mladi, pri katerih so imeli krvni strdek v mladih letih bližnji sorodniki in imajo dedno bolezen strjevanja krvi. Na možnost njihovega pojava bodite pozorni, če ste starejši od 50 let, po 70. letu starosti začne možnost za nastanek krvnega strdka skokovito naraščati.
Gangrena
Strdek v okončinah se lahko pojavi tudi pri arterijski trombozi, posledica pa je lahko gangrena. Arterijsko trombozo v nogi prepoznamo po tem, da postane noga nenadoma mrzla in boleča, vendar pa ne oteče.
Posledice krvnih strdkov
Strdki lahko žilo zamašijo popolnoma ali deloma, to pa zmanjša ali prekine oskrbovanje določenega dela telesa s krvjo. Kadar se pojavi v okončinah (pri venski trombozi), bomo to opazili po oteklini in občutku toplote, tanjši koži ter bolečini.
Če nastanejo po jemanju zdravil ali cepljenju z vektorskimi cepivi proti novemu koronavirusu, so simptomi lahko hud in trajen glavobol, huda bolečina v trebuhu ali prsih, motnje vida, pa tudi sočasno pojav pikčaste krvavitve na koži in sluznicah.
Možgansko kap, ki nastane ob arterijski trombozi, prepoznamo po nenadni odrevenelosti obraza, rok ali nog, navadno na eni strani telesa. Bolnik ima lahko težave s hojo in koordinacijo. Naenkrat lahko postane zmeden, njegov govor je nerazločen, lahko ima težave z vidom ali pa v hipu začuti hud glavobol; izgubi lahko zavest ali omedli.
Infarkt, ki nastane ob arterijski trombozi, prepoznamo po bolečini, nelagodju, pritisku, občutku teže v prsnem košu, pod prsnico ali v rokah. Nelagodje se širi v hrbet, čeljust, žrelo, roko ali želodec. Bolnika lahko duši ali pa mu je slabo. Počuti se šibak, ima kratko sapo in je tesnoben. Srčni utrip je hiter ali nereden.
Pojavljajo se tako v venah kot v arterijah.
Nezdravljena venska tromboza lahko povzroči pljučno embolijo, ta se kaže kot bolečina ali zbadanje v prsih. Bolniki težko dihajo tako v mirovanju kot v gibanju. Težave se običajno začnejo nenadno.
Zdrav življenjski slog je ključen za preprečevanje številnih bolezni in stanj: pomembna je zdrava prehrana, denimo sredozemska, s čim manj nasičenimi maščobami in veliko sadja in zelenjave, pomaga tudi redno gibanje in izguba odvečnih kilogramov. Pomembno je zdraviti bolezni današnjega časa, če nam jih odkrijejo (denimo povišan holesterol ali krvni tlak), prenehamo kaditi.
