Kdaj so lahko jajčni beljaki nevarni

Jajca sodijo med najbolj priljubljena živila. Upravičeno, saj vsebujejo številne zdrave in hranljive snovi ter dolgo zadržijo sitost.

A nekateri kljub temu da je znanost dokazala, da maščobe iz rumenjaka ne vplivajo znatno na holesterol v telesu in na bolezni srca in ožilja, še vedno prisegajo le na jajčne beljake.

Ti res ne vsebujejo maščob, v njih je veliko beljakovin, vendar za zdravje prinašajo tudi določeno tveganje. 

Prehranska vrednost

Vsa maščoba v jajcih se skriva v rumenjakih. Za jajca brez maščob je torej treba jesti samo beljake.

Vendar s tem telo prikrajšamo za v rumenjakih prisotne številne vitamine, denimo A, D, E, K, nekatere vitamine B-kompleksa in za omega-3 maščobno kislino DHA, ki ima ključno vlogo v vsaki celici našega telesa.

Bolje je jesti cela, vendar v nobenem primeru z jajci ni dobro pretiravati. FOTO: Esin Deniz/Getty images 

Več te kisline je v jajcih kokoši, ki jih hranijo z lanenimi semeni.

Ker jajčni beljaki ne vsebujejo maščob, imajo tudi nižjo energijsko vrednost od rumenjakov, v enem je povprečno:

• pet do osem gramov beljakovin
• 55 miligramov natrija
• 1,3 mikrograma folne kisline
• 6,6 mikrograma selena
• 2,3 miligrama kalcija
• 2,6 miligrama magnezija
• 4,9 miligrama fosforja
• 53,8 miligrama kalija

Pri kuhanju eno celo jajce praviloma nadomestita dva jajčna beljaka.

Pozitivni učinki jajčnih beljakov

Dober vir beljakovin: te so nepogrešljive za močne in zdrave mišice ter dolgo ohranjajo sitost.

Manj maščob: kot rečeno, jajčni beljaki ne vsebujejo maščob in imajo zato nižjo energijsko vrednost od rumenjakov.

Dober vir kalija: skrbi za pravilen krvni tlak in zdravo srce.

Tveganja

Alergije

Jajca sodijo med zelo alergena živila. Največ snovi, ki povzročajo pretiran odziv telesa na to živilo, je v beljakih.

V njih so kar štiri od petih v jajcih najbolj alergenih beljakovin: ovomukoid, ovalbumin, ovotransferin in lizocim.

Najbolj alergen ovalbumin predstavlja 50 odstotkov jajčnega beljaka. Alfa livetin je v rumenjaku.

Stopnja alergenosti teh beljakovin je lahko, ne pa nujno, odvisna od toplotne obdelave in prebavnih encimov.

Alergija na jajčne beljake se kaže kot srbeč kožni osip, zatekanje vek, ustnic, rok, bolečina v trebuhu, driska, bruhanje, težave z dihanjem, v skrajnih primerih anafilaktični šok.

V beljaku je največ v jajcih prisotnih alergenov. FOTO: Jaanalisette/Getty images 

Pomanjkanje biotina

Biotin ali vitamin B7 je nepogrešljiv za zdravje las, kože, nohtov, pomaga tudi pri prebavi in presnovi.

Zlasti z uživanjem surovega beljaka ga lahko telesu začne primanjkovati, saj encim v jajčnem beljaku, imenovan avidin, zavira absorpcijo biotina, zato pogosto uživanje surovih jajčnih beljakov ni priporočljivo.

S segrevanjem se učinek avidina uniči, pri toplotno obdelanih jajčnih beljakih ni nevarnosti, da bi biotin reagiral s to snovjo.

Z uživanjem zgolj beljakov se oropamo mnogih, v rumenjaku prisotnih hranljivih snovi. FOTO: Harshal Salve/Getty images

Tveganje za okužbo s salmonelo

Jajca so z vidika zastrupitve s salmonelo tvegano živilo, zlasti je kritičen beljak.

Zato je pomembno, da so res sveža ali pred uživanjem primerno termično obdelana.

Vegetarijanska dieta

Če se prehranjujete z vegetarijansko hrano in ne uživate mesa, so jajčni rumenjaki lahko dober vir nekaterih vitaminov, mineralov in v mesu zastopanih maščob, torej se jim res ni dobro izogibati.

V vsakem primeru pa so ob zmerni količini jajca v prehrani bolj dobrodošla cela kot samo beljaki, pišejo na webmd.com.