Kap zaradi slabega zraka

Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javnozdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Predstavlja tveganje za zdravje, ki se mu vsaj v urbanem okolju skorajda ni možno izogniti. V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega čezmernim vrednostim delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku. Epidemiološke raziskave dokazujejo, da lahko onesnažen zrak pomembno vpliva na zdravje ljudi. Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije (SZO) povzroči onesnaženost zunanjega zraka na letni ravni globalno okoli 4,2 milijona prezgodnjih smrti zaradi možganske kapi, bolezni srca, pljučnega raka in kroničnih bolezni dihal.


Kot pravi specialistka javnega zdravja Simona Perčič, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so bili v zadnjih desetletjih dodobra raziskani in objavljeni v velikih epidemioloških raziskavah različni patofiziološki učinki onesnaževal zunanjega zraka na dihala in srčno-žilni sistem. »Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zunanjega zraka z inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2, pri odraslih in otrocih.«

Izpostavljeni otroci in starostniki

Kot pravi sogovornica, obstajajo tri poglavitne patofiziološke poti, ki povezujejo izpostavljenost delcem različnih velikosti z dihalnimi, srčno-žilnimi, nevrološkimi obolenji in okvaro metabolizma s sladkorno boleznijo tipa 2. Tako izpostavljenost delcem različnih velikosti in dušikovim oksidom povzroča oksidativni stres in vnetje v pljučnem tkivu, z vnetnim odzivom (oksidativnim stresom), ki se razširi sistemsko in povzroča okvaro ožilja, pojasni Perčičeva. »Delci različnih velikosti stimulirajo pljučne avtonomne živčne končiče in receptorje, posledica česar je prevlada sistemskega simpatičnega tonusa nad parasimpatičnim. UFP lahko prehajajo v krvni obtok in celice in vstopijo v stik neposredno z endotelnimi celicami in trombociti s potencialno škodljivim učinkom na ožilje in hemostazo.«


Vsi ti mehanizmi so bolj ali manj enaki glede na tip onesnaževala v zunanjem zraku, pomembno pa je trajanje izpostavljenosti, pojasni sogovornica. Poleg tega se različni učinki na zdravje potencirajo pri ranljivih skupinah, kot so bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi in dihalnimi obolenji, otroci in starostniki. »Ob kratkotrajni izpostavljenosti visokim koncentracijam onesnaževal zunanjega zraka lahko pride do akutnega draženja dihalnih poti z oteženim dihanjem in izcedkom iz nosu. Tudi pri kratkotrajni izpostavljenosti so zlasti ogrožene ranljive populacijske skupine. Pri otrocih lahko kratkotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam teh onesnaževal povzroči poslabšanje astme, pri starostnikih pa tudi poslabšanje kronične obstruktivne bolezni.«

Na kolo za čistejši zrak

Da bi vdihavali čistejši zrak, lahko marsikaj naredimo tudi sami. Perčičeva svetuje, da se v času povišanih koncentracij različnih onesnaževal v zunanjem zraku umaknemo v stanovanje in zapiramo okna. Stanovanja zračimo zgodaj zjutraj in zvečer. V času povišanih koncentracij nismo telesno dejavni na prostem, otroci naj se gibajo zunaj ali gredo na sprehod, ko koncentracije padejo, pove sogovornica.


»Tudi sami pa lahko prispevamo k nižjim koncentracijam različnih onesnaževal zunanjega zraka tako, da se v mestih manj vozimo z avtom in več s kolesom ter javnim prometom, tudi električna vozila bodo prispevala k manjši onesnaženosti.«