NASVET OKULISTOV
Kaj storiti, če ste pogosto za računalnikom, ko trpijo oči?
Pri branju in delu z računalnikom so očesne mišice nenehno aktivne, okulisti svetujejo pogosto mežikanje in uporabo umetnih solz.
Odpri galerijo
Suho oko ima od 5 do 35 odstotkov evropskega prebivalstva. FOTO: Puhhha/Getty Images
Sedanji način življenja nam narekuje delo z računalniki, to pomeni več bližinske obremenitve za oči in s tem tudi več težav. Delo z računalnikom in gledanje televizije z bližine sta velik napor za oči. Raziskave so pokazale, da veliko bližinskega dela povzroči rast očesa v dolžino, nastanek kratkovidnosti ali miopije. Četrtina ljudi naj bi bila kratkovidnih.
Oftalmologi svetujejo, da pri delu z računalnikom pogosteje mežikamo. Normalna frekvenca mežikanja je 15-krat na minuto, pri delu z računalnikom pa ljudje mežiknemo lahko tudi samo enkrat v tem času. To pomeni, da se nam solzni film ne obnavlja, oči se začnejo solziti in sčasoma tudi boleti. Oftalmologi priporočajo uporabo kapljic, umetnih solz in vsake pol ure pogled v daljavo, da sprostimo notranjo očesno mišico, ki je pri bližinskem delu skrčena.
Več težav z očmi in slabši vid nastane tudi s staranjem. S starostjo se pojavijo spremembe na vseh očesnih delih, od vek pa do očesnega živca. Posebno pogostejše so bolezni mrežnice pri starostnikih.
Ljudje imamo težave z vidom zaradi najrazličnejših razlogov. Najpogostejše so zaradi dioptrije oziroma tako imenovane refraktivne napake. To pomeni zaradi kratkovidnosti, daljnovidnosti ali astigmatizma, pravijo oftalmologi. Dioptrija se v večini primerov lahko odpravi z očali, kontaktnimi lečami ali operacijo. Ne glede na to je nekorigirana refraktivna napaka četrti najpogostejši vzrok slabega vida v razvitih državah. Korekcija dioptrije je še posebno pomembna pri otrocih, saj lahko v nasprotnem primeru pride do slabovidnosti oziroma tako imenovanega lenega očesa, ki ga pozneje ni mogoče več zdraviti.
Druge najpogostejše očesne bolezni, ki lahko privedejo do izgube vida, so v razvitem svetu siva mrena (katarakta), starostna degeneracija rumene pege, zelena mrena ali glavkom in diabetična retinopatija. Večina je posledica staranja ter sladkorne bolezni. Več kot 3 odstotke Evropejcev je slepih ali slabovidnih, nadaljnjih 10 odstotkov pa ima očesno bolezen v začetnem stadiju in bi lahko oslepeli, če jih ne bi zdravili.
Od očesnih bolezni, ki zelo prizadenejo kakovost življenja, redko pa privedejo do izgube vida, je najpogostejša bolezen suhega očesa. Suho oko ima od 5 do 35 odstotkov evropskega prebivalstva, pogosteje se pojavlja pri starejših. Vedno je potrebno zdravljenje, tudi pri zelo blagih oblikah, saj lahko sicer postane kronično in ima dolgoročne posledice na vid.
Da se nam vid slabša, najprej opazimo pri razpoznavanju detajlov na daleč, še posebno v slabših razmerah, kot je na primer pri nočni vožnji, ali ko težko prepoznamo obraze ljudi, če so na primer na drugi strani ceste. Znak pešanja vida je tudi, da težje beremo. Oftalmologi pravijo, da vsako poslabšanje na blizu ni bolezensko stanje, temveč je lahko po 40. letu povsem naraven pojav, gre za t. i. starostno slabovidnost.
Vzrok za to je, da naša naravna leča v očesu postane trša in manj prozorna, zato postopno izgubimo možnost prilagajanja vida na različne razdalje. Šele pozneje se z razvojem sive mrene, torej ko se leča zamotni, poslabša tudi ostrina vida. Dobro je, da se da starostno slabovidnost odpraviti z očali ali operacijo, še posebno če je prisotna tudi siva mrena.
Zato je vsekakor zelo pomembno, da ob vsaki spremembi ali poslabšanju vida obiščemo okulista.
Zasloni niso prijazni do oči. FOTO: Fizkes/Getty Images
Oftalmologi svetujejo, da pri delu z računalnikom pogosteje mežikamo. Normalna frekvenca mežikanja je 15-krat na minuto, pri delu z računalnikom pa ljudje mežiknemo lahko tudi samo enkrat v tem času. To pomeni, da se nam solzni film ne obnavlja, oči se začnejo solziti in sčasoma tudi boleti. Oftalmologi priporočajo uporabo kapljic, umetnih solz in vsake pol ure pogled v daljavo, da sprostimo notranjo očesno mišico, ki je pri bližinskem delu skrčena.
Več težav z očmi in slabši vid nastane tudi s staranjem. S starostjo se pojavijo spremembe na vseh očesnih delih, od vek pa do očesnega živca. Posebno pogostejše so bolezni mrežnice pri starostnikih.
Korekcija dioptrije
Ljudje imamo težave z vidom zaradi najrazličnejših razlogov. Najpogostejše so zaradi dioptrije oziroma tako imenovane refraktivne napake. To pomeni zaradi kratkovidnosti, daljnovidnosti ali astigmatizma, pravijo oftalmologi. Dioptrija se v večini primerov lahko odpravi z očali, kontaktnimi lečami ali operacijo. Ne glede na to je nekorigirana refraktivna napaka četrti najpogostejši vzrok slabega vida v razvitih državah. Korekcija dioptrije je še posebno pomembna pri otrocih, saj lahko v nasprotnem primeru pride do slabovidnosti oziroma tako imenovanega lenega očesa, ki ga pozneje ni mogoče več zdraviti.
Na pregled pojdite takoj, ko opazite težave.
Druge najpogostejše očesne bolezni, ki lahko privedejo do izgube vida, so v razvitem svetu siva mrena (katarakta), starostna degeneracija rumene pege, zelena mrena ali glavkom in diabetična retinopatija. Večina je posledica staranja ter sladkorne bolezni. Več kot 3 odstotke Evropejcev je slepih ali slabovidnih, nadaljnjih 10 odstotkov pa ima očesno bolezen v začetnem stadiju in bi lahko oslepeli, če jih ne bi zdravili.
Od očesnih bolezni, ki zelo prizadenejo kakovost življenja, redko pa privedejo do izgube vida, je najpogostejša bolezen suhega očesa. Suho oko ima od 5 do 35 odstotkov evropskega prebivalstva, pogosteje se pojavlja pri starejših. Vedno je potrebno zdravljenje, tudi pri zelo blagih oblikah, saj lahko sicer postane kronično in ima dolgoročne posledice na vid.
Prepoznajmo znake pešanja vida
Da se nam vid slabša, najprej opazimo pri razpoznavanju detajlov na daleč, še posebno v slabših razmerah, kot je na primer pri nočni vožnji, ali ko težko prepoznamo obraze ljudi, če so na primer na drugi strani ceste. Znak pešanja vida je tudi, da težje beremo. Oftalmologi pravijo, da vsako poslabšanje na blizu ni bolezensko stanje, temveč je lahko po 40. letu povsem naraven pojav, gre za t. i. starostno slabovidnost.
Vsako poslabšanje vida na blizu ni bolezensko stanje, po 40. letu gre lahko za starostno slabovidnost.
Vzrok za to je, da naša naravna leča v očesu postane trša in manj prozorna, zato postopno izgubimo možnost prilagajanja vida na različne razdalje. Šele pozneje se z razvojem sive mrene, torej ko se leča zamotni, poslabša tudi ostrina vida. Dobro je, da se da starostno slabovidnost odpraviti z očali ali operacijo, še posebno če je prisotna tudi siva mrena.
Zato je vsekakor zelo pomembno, da ob vsaki spremembi ali poslabšanju vida obiščemo okulista.
