Izguba sluha lahko vodi v demenco, uporaba slušnih aparatov upočasni napredovanje bolezni
Skrb za sluh se začne že v mladih letih, saj ga lahko z določenimi načini vedenja žal že tedaj huje okvarimo. »V porastu so osebne naprave za poslušanje, angleško personal listening device, kot so denimo slušalke za zabavo. Raziskave kažejo, da se zaradi teh naprav pojavlja poslabšanje sluha že pri najstnikih,« razkriva otorinolaringologinja, asist. dr. Tanja Soklič Košak. Smiselno je, da ne glede na starost ob obisku glasnih koncertov, diskotek, strelišč in prireditev, kjer so izrazite obremenitve sluha, dosledno uporabljamo zaščito za sluh, saj s tem preprečimo slabšanje sluha ali prezgodnji pojav naglušnosti.
Pri starejših ljudeh, ki so nagnjeni k demenci, lahko uporaba slušnih aparatov upočasni napredovanje bolezni.
Presežene vrednosti 100 ali celo 120 decibelov, na katere lahko naletimo denimo v diskoteki, lahko privedejo do takojšnjega začasnega, žal v nekaterih primerih tudi do trajnega poslabšanja sluha. »Obisk diskoteke, glasnega koncerta, pok strelnega orožja ali eksplozija lahko povzročijo okvaro sluha že ob enkratnem stiku. Glasnost, ki jo ustvarjajo, je podobna tisti pri vzletanju letala,« razlaga strokovnjakinja.
Glasbenike, ki so redno in za več ur izpostavljeni glasni glasbi ter ozvočenju, lahko že v mladih letih doletita izguba sluha in spremljajoči tinitus, ki ne izgine: »Kadar se pri enkratni izpostavitvi močnim zvokom pojavi začasni tinitus, to že pomeni, da je prišlo do akutne akustične poškodbe,« pove. V takšnem primeru je potreben takojšen počitek v tišini, med katerim ne obremenjujemo organa za sluh in upamo, da poškodba ni nepovratna.
Čim prej se odpravimo k zdravniku specialistu otorinolaringologu. Ta bo po opravljenih meritvah sluha predpisal zdravljenje s sistemskimi kortikosteroidi, najmočnejšimi protivnetnimi zdravili. V raziskavah se je pacientom po akutni akustični poškodbi učinkovito izboljšal sluh tudi s terapijo s hiperbaričnim kisikom. Zdravljenje je treba začeti čim prej po poškodbi sluha.
Uporaba slušnega aparata
K zdravniku moramo, ko se sluh poslabša nenadoma. Takrat je treba brez odlašanja na meritev sluha, da se ugotovi frekvenčno območje okvare ter za kako hudo izgubo sluha gre. Obisk specialista je nujen, če nenadno izgubo sluha spremljajo šumenje, bolečina v ušesu ali vrtoglavica. Pravzaprav se je treba posvetovati v vsakem primeru nenadne okvare sluha, razen če izguba traja le nekaj sekund, minut ali ur po obisku glasnega koncerta, nato pa se sluh vrne in je enak kot prej, svetuje Soklič Košakova.
Pri postopni izgubi sluha je obisk pri zdravniku potreben, če opazimo, da imamo težave pri komunikaciji ali da smo utrujeni zaradi komunikacije z ljudmi, kot da bi se možgani pretirano naprezali. Tudi kadar pri poslabšanju razumevanja tujih jezikov ali v hrupnejšem okolju ne razumemo povedanega, je čas za meritev. In če ne slišimo, torej pri okvarah sluha srednje do težje stopnje ali celo gluhosti, je smiselno čim prej začeti uporabljati slušni aparat.
Ljudje z izgubo sluha postanejo bolj žalostni, socialno izolirani, pogosteje zbolijo za depresijo.
»Raziskave so pokazale, da lahko ljudje z izgubo sluha postanejo bolj žalostni, socialno izolirani, pogosteje zbolijo za depresijo, hitreje se jim poglablja demenca. S pravočasno uporabo slušnih aparatov preprečimo osamljenost ter težave v šoli in službi. Z raziskavami so ugotovili, da lahko pri starejših ljudeh, ki so nagnjeni k demenci, uporaba slušnih aparatov upočasni napredovanje demence,« sklene sogovornica.
