Epilepsija niso samo napadi
Epilepsija je najpogostejša nevrološka motnja, ki prizadene približno odstotek ljudi. Pojavlja se pri obeh spolih, vseh rasah in socialnih razredih, v Sloveniji jo ima okoli 20.000 ljudi. Mednarodna stroka današnji dan posveča prav epilepsiji, osrednji slovenski dogodek pa bo ob 17. uri v ljubljanski Stari mestni elektrarni. Tam bodo umetnice in umetniki z različnih področij, od plesa, rap glasbe, lutkovne ter gledališke umetnosti, pomagali odpravljati stereotipe, ki spremljajo bolezen in so za obolele velikokrat večja preizkušnja kot epileptični napadi, vsak član družbe je torej dolžan spodbujati k odpravljanju mitov in k širjenju ozaveščenosti, poudarjajo strokovnjaki ob mednarodnem dnevu epilepsije. »S širjenjem znanja o epilepsiji odpravljamo strahove, ki so najpogostejši vzrok predsodkov,« pojasnjuje dr. Natalija Krajnc, dr. med., spec. otroške nevrologije in spec. pediatrije ter predsednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije. »Predsodki zelo povečujejo breme bolezni. A vse uspešneje se spopadajo tako z napadi kot s čustvenimi, umskimi in socialnimi posledicami, ki jih pogosto po nepotrebnem nosijo osebe z epilepsijo. Epilepsija je pomemben zdravstveni problem, pri katerem je treba zapolniti ne samo vrzeli v diagnostiki in zdravljenju, temveč tudi na drugih področjih, kot so šolstvo, sociala, promet.«
V Društvu Liga proti epilepsiji Slovenije, ki je del mednarodnega združenja, se povezujejo strokovnjaki in laiki, ki si skupaj prizadevajo širiti znanje o bolezni. Ta prinaša številne dodatne zaplete v življenju: osebe z aktivno epilepsijo zaradi varnosti ne smejo voziti avtomobila, večina je težje zaposljivih zaradi predsodkov, pojasni Natalija Krajnc in poudari pomen ozaveščanja: »Stigma je velikokrat hujša od samih znakov bolezni, kar pomeni, da epilepsija niso samo napadi. V društvu pripravljamo srečanja, spodbujamo raziskovalno delo, predlagamo spremembe v zdravstvenem sistemu, pripravljamo projekte za večjo kakovost življenja oseb z epilepsijo, svetovanja.«
Od nekaj sekund do nekaj minut
Napadi se lahko začnejo pojavljati že v prvih dneh življenja, pogosteje pa kasneje, nadaljuje sogovornica: »Vsaj polovica oseb, ki zboli za epilepsijo, ima napade že v otroštvu, ponovni vrh pojavljanja je pri odraslih po 40. letu. Pri vsakem bolniku, ki je prvič doživel epileptični napad, je potreben pregled pri nevrologu oziroma otroškem nevrologu, glede na stopnjo nujnosti bodisi ambulantno bodisi v okviru sprejema v bolnišnico.« Obstajajo različne oblike epileptičnih napadov. Večina jih traja od nekaj sekund do nekaj minut; bolnik lahko izgubi zavest in se ne zaveda dogajanja okoli sebe, po napadu je lahko zmeden: »Ko si opomore, je smiselno preveriti, ali se zaveda, kateri dan je, kje je in kam je namenjen. Pri večini napadov nujna medicinska pomoč ni potrebna, saj prenehajo sami po minuti ali dveh. Pomoč nujno pokličemo, če se napad zgodi osebi, ki sicer nima
Epilepsijo zdravimo s protiepileptičnimi zdravili, ki pomagajo ponovno vzpostaviti električno ravnovesje v možganih, pojasnjuje dr. Krajnčeva: »Zdravila zmanjšajo občutljivost živčnih celic ter tako pomagajo zmanjšati število napadov in jih ustaviti. Primerno zdravilo izberemo glede na vrsto epilepsije in obliko napadov, starost osebe, morebitno soobolevnost in neželene stranske učinke, vzrok bolezni in druge dejavnike. Kljub veliki izbiri in dobri dostopnosti zdravil v Sloveniji pri četrtini oseb z epilepsijo cilja, torej popolnega prenehanja napadov, z zdravljenjem ne dosežemo. Pri teh gre za trdovraten potek epilepsije. Med zdravljenjem bolnika spremlja specialist, ki zna svetovati glede izbire zdravil, šolanja in izbire poklica, opravljanja vozniškega izpita, spremljajočih težav in drugih vprašanj, ki se pojavljajo med zdravljenjem, bolnike in svojce pa prijazno usmerjamo tudi v Društvu Liga proti epilepsiji Slovenije.«
