Debelost zmanjšuje kakovost življenja

Dandanes se že 40 odstotkov odraslih in otrok po vsem svetu sooča s čezmerno telesno težo in debelostjo. Prvo je v letu 2016 po raziskavi CINDI imelo kar 48,9 odstotka moških in 28 odstotkov žensk. Delež debelih ljudi predstavlja približno 12,5 odstotka odrasle populacije razvitega sveta. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) sta čezmerna teža in debelost odgovorni za več kot 1,2 milijona smrti na leto oziroma več kot 13 odstotkov vseh smrti v evropski regiji SZO, opozarja stroka ob današnjem evropskem dnevu debelosti.

Preveč maščob

»Debelost nastane kot posledica pozitivne energijske bilance – energijski vnos s hrano je večji kot njena poraba,« pojasnjuje Irena Kumelj, dr. med., spec. pediatrije iz Medicinskega centra Barsos. »Je kompleksna kronična presnovna bolezen, pri kateri je značilno čezmerno kopičenje maščobe. Bistvenega pomena so spremenjene prehranske navade, uživamo namreč preveč energijsko goste hrane, kot so maščobe, zlasti nasičene, enostavni ogljikovi hidrati in gazirane brezalkoholne pijače z veliko dodanimi sladkorji. Indeks telesne mase (ITM) je pri ljudeh s čezmerno telesno težo večji od 25 kg/m², pri debelih ljudeh pa je ITM večji od 30 kg/m².« A kot dodaja, ne gre spregledati razmerja med mišično in maščobno maso pri posamezniku: »Zadostna mišična masa deluje presnovno zaščitno. Posameznik z zmerno povečano telesno težo in obenem zadostno mišično maso je lahko manj ogrožen za kronično nenalezljive bolezni kot posameznik, ki ima priporočeno vrednost ITM in zmanjšano mišično maso (sarkopenijo). Za zdravje je namreč najbolj ogrožajoča sarkopenična debelost, ko je v telesu ob povečani maščobni masi zmanjšana mišična masa.«

Velja vključiti tudi slabo kakovost prehrane in sedeč življenjski slog, pri katerem porabimo izredno malo kalorij, pomembna pa je tudi dednost, nadaljuje Kumljeva: »Posameznik na dednost sicer ne more vplivati, lahko pa vpliva na zdravje z vedenjskimi navadami in življenjskimi razmerami. Enega največjih izzivov prinaša debelost v otroški dobi, ki grozi, da težave ostanejo v odrasli dobi. Povečana telesna teža in debelost vplivata na vsak vidik zdravja, od srca, ožilja, plodnosti, sklepov, okostja, do spomina in mentalnega zdravja, povečujeta pa tudi tveganje za številne kronične nenalezljive bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, obolenja žolčnika, povišan krvni tlak, koronarne bolezni srca, določene vrste raka, možganska kap, poveča pa se tudi pogostost težav z dihanjem in kostno-mišičnih težav. Ena izmed raziskav je pokazala, da je pri kar 78 odstotkih moških in 65 odstotkih žensk hipertenzija povezana z debelostjo. Večje tveganje prinaša trebušna debelost. Težave lahko slabo vplivajo tudi na naše psihično počutje in socialni vidik posameznika, slaba samopodoba (že od otroštva) lahko vodi tudi v depresijo in tesnobo.«

Kot sklene sogovornica, jo preprečujemo predvsem z zdravim življenjskim slogom: »Zaužiti moramo raznovrstno, nizkokalorično in uravnoteženo prehrano ter povečati redno telesno dejavnost. Pomembno je, da obroki vsebujejo veliko sadja in zelenjave, malo nasičenih maščob in predvsem ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom, pijemo zadostne količine vode in uživamo minerale in vitamine. Izogibajmo se alkoholu in drugim škodljivim snovem. Pri debelosti je včasih gibanje težko, zato je priporočljivo začeti postopoma, lahko s kratkimi sprehodi, sčasoma se lahko lotimo zahtevnejših vadb. Priporočljiva je 30-minutna vadba vsaj trikrat ali štirikrat na teden. Izgubljanje teže naj bo postopno.«