ŽILE
Bolezen ogledovalcev izložb
Vsak šesti Slovenec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen; oboleli se stanja pogosto ne zaveda, dokler ni resnih zapletov.
Odpri galerijo
Bolnik, ki ima zamašeno žilo oziroma periferno arterijsko bolezen, bo težko prehodil 50 metrov. FOTO: Guliver/Getty Images
Periferno arterijsko bolezen, ki povzroča zamašene žile v telesu in predstavlja še en obraz ateroskleroze, ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55.
Pri njej se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, to zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah privede celo do odmrtja tkiva, t. j. gangrene in amputacije uda, je ob evropskem dnevu žil, ki ga pri nas zaznamujemo že šestič, povedal prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
»Ateroskleroza nikoli ni omejena na eno samo žilo. Če imamo težave z žilami v nogah, imamo zelo verjetno tudi aterosklerotične obloge v srčnih, vratnih žilah in še kje v telesu,« je pojasnil. In še, da nezdravljene zamašene žile lahko privedejo celo do smrtno nevarnih zapletov, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
»Ljudi s periferno arterijsko boleznijo včasih nismo tako resno obravnavali kot denimo bolnike z angino pektoris. Stanje smo podcenjevali in ga označili za bolezen ogledovalca izložb, saj je ljudi prisilila, da so se zaradi bolečine v nogah ustavili. Ravno ta je opozorilni znak,« je pojasnil. Ni odveč podatek, da je za človeka, ki ima zamašeno žilo oziroma periferno arterijsko bolezen, preveč že razdalja do 50 metrov, ki bi jo lahko prehodil.
Pri nas zaradi tega vsako leto pomoč poišče od dva do tri tisoč ljudi. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri njih od dva- do trikrat pogostejša.
»Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom dojke. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico,« je pojasnil Blinc in dodal, da se v zadnjih dveh letih nakazujejo novi preboji na področju periferne arterijske bolezni z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana.
Ljudje se pogosto niti ne zavedajo, da imajo bolezen zamašenih žil, dokler ni resnih zapletov. Ozaveščanje in hitro prepoznavanje bolezni sta zelo pomembni, je poudaril Rok Perme, dr. med., predstavnik Združenja za žilne bolezni, ter dejal, da lahko na določene dejavnike tveganja vplivamo sami.
»To so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi. Ker velika večina ljudi zaradi bolezni nima težav, dokler ni resnih zapletov, sta bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil.«
Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvitve nog je meritev gleženjskega indeksa, pravi Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, ki je predstavil dvoletni projekt Zdrave arterije. »Aktivnosti bomo izvajali s pomočjo različnih dogodkov po Sloveniji ter s podporo različnih organizacij, strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozaveščali o problematiki nepoznavanja bolezni. Naš načrt je, da pridemo v vse manjše kraje v Sloveniji in ljudi ozavestimo o pomenu hitre diagnoze te bolezni,« je poudaril.
Hitro diagnozo poda hitra in neboleča meritev gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno pokaže stanje zamašitve arterij in poda rezultate. Aparat, ki izmeri razmerje med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka v gležnju in na nadlakti, ima že več kot 500 splošnih ambulant v Sloveniji. Informacije o možnosti pregleda so na voljo na portalu zdravearterije.si, kjer lahko izvemo tudi več o bolezni, njenih simptomih in posledicah.
Rok Perme, dr. med., prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., Franc Zalar so na novinarski konferenci spregovorili o periferni arterijski bolezni. FOTO: Promiko, Mmk
Pri njej se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, to zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah privede celo do odmrtja tkiva, t. j. gangrene in amputacije uda, je ob evropskem dnevu žil, ki ga pri nas zaznamujemo že šestič, povedal prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Diagnozo bo hitro in neboleče podalo merjenje gleženjskega indeksa. FOTO: Guliver/Getty Images
»Ateroskleroza nikoli ni omejena na eno samo žilo. Če imamo težave z žilami v nogah, imamo zelo verjetno tudi aterosklerotične obloge v srčnih, vratnih žilah in še kje v telesu,« je pojasnil. In še, da nezdravljene zamašene žile lahko privedejo celo do smrtno nevarnih zapletov, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Bolnik, ki ima zamašeno žilo oziroma periferno arterijsko bolezen, bo težko prehodil 50 metrov. FOTO: Guliver/Getty Images
»Ljudi s periferno arterijsko boleznijo včasih nismo tako resno obravnavali kot denimo bolnike z angino pektoris. Stanje smo podcenjevali in ga označili za bolezen ogledovalca izložb, saj je ljudi prisilila, da so se zaradi bolečine v nogah ustavili. Ravno ta je opozorilni znak,« je pojasnil. Ni odveč podatek, da je za človeka, ki ima zamašeno žilo oziroma periferno arterijsko bolezen, preveč že razdalja do 50 metrov, ki bi jo lahko prehodil.
Nujno hitro prepoznavanje
Pri nas zaradi tega vsako leto pomoč poišče od dva do tri tisoč ljudi. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri njih od dva- do trikrat pogostejša.
3000 bolnikov na leto poišče pomoč zaradi arterijske periferne bolezni.
»Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom dojke. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico,« je pojasnil Blinc in dodal, da se v zadnjih dveh letih nakazujejo novi preboji na področju periferne arterijske bolezni z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana.
Ljudje se pogosto niti ne zavedajo, da imajo bolezen zamašenih žil, dokler ni resnih zapletov. Ozaveščanje in hitro prepoznavanje bolezni sta zelo pomembni, je poudaril Rok Perme, dr. med., predstavnik Združenja za žilne bolezni, ter dejal, da lahko na določene dejavnike tveganja vplivamo sami.
Bolečina v nogah je opozorilni znak.
»To so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi. Ker velika večina ljudi zaradi bolezni nima težav, dokler ni resnih zapletov, sta bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil.«
Meritev gleženjskega indeksa
Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvitve nog je meritev gleženjskega indeksa, pravi Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, ki je predstavil dvoletni projekt Zdrave arterije. »Aktivnosti bomo izvajali s pomočjo različnih dogodkov po Sloveniji ter s podporo različnih organizacij, strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozaveščali o problematiki nepoznavanja bolezni. Naš načrt je, da pridemo v vse manjše kraje v Sloveniji in ljudi ozavestimo o pomenu hitre diagnoze te bolezni,« je poudaril.
Kajenje in diabetesTveganje za periferno arterijsko bolezen se z leti povečuje, v rizično skupino spadajo vsi ljudje, starejši od 65. Bolj ogroženi so kadilci in ljudje s sladkorno boleznijo. Kajenje je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za njen razvoj in napredovanje, saj pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Močan dejavnik tveganja je sladkorna bolezen, ki žile postara za približno 15 let. Bolezni srca in žilja pri sladkornih bolnikih so od 2- do 4-krat pogostejše kot pri osebah brez sladkorne bolezni. Drugi pomembni dejavniki tveganja so še napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.
Hitro diagnozo poda hitra in neboleča meritev gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno pokaže stanje zamašitve arterij in poda rezultate. Aparat, ki izmeri razmerje med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka v gležnju in na nadlakti, ima že več kot 500 splošnih ambulant v Sloveniji. Informacije o možnosti pregleda so na voljo na portalu zdravearterije.si, kjer lahko izvemo tudi več o bolezni, njenih simptomih in posledicah.
