20 let je vsak dan čakala možev glas na podzemni železnici
Kot na mnogih naših železniških in avtobusnih postajah je tudi na londonski podzemni železnici mogoče slišati obvestila in opozorila, ki že desetletja donijo iz zvočnikov. Redko kdo se vpraša, čigav glas jih opozarja na prihajajoči vlak ter morebitne zamude, to pa še kako dobro ve Margaret McCollum, ki je 20 let vsak dan posedala na enem od postajališč, ko je zaslišala dobro znani glas, pa so se ji usta razlezla v nasmeh.
Obvestila je namreč konec petdesetih let prejšnjega stoletja posnel njen mož, igralec Oswald Laurence, ki je pred dvema desetletjema umrl. Vdova je uteho našla med posedanjem na postaji podzemne železnice ter poslušanjem njej tako ljubega glasu. Navada je vsa ta leta ostala, do lani, ko je Oswalda zamenjal neosebni elektronski posnetek.
Ko so posnetek zamenjali z elektronskim glasom, je Margaret pisala pristojnim in jih prosila, naj vrnejo Oswaldovega.
Margaret je to zlomilo srce in pisala je šefom podzemnih železnic ter jih prosila, naj vrnejo možev glas. Pristojne je njeno pismo tako ganilo, da si menda že prizadevajo uresničiti njeno željo, poslali pa so ji tudi zgoščenko s posnetkom, da bi lahko svojega dragega poslušala, kadar koli bi ji srce poželelo.
»Vedno je v mojem srcu in moji glavi, a da sem vedela, da lahko grem nekam, kjer bom še slišala njegov glas, je bilo čudovito. Najboljša tolažba, ko sem jo najbolj potrebovala. Sedela sem na postaji in čakala, da bo na vrsti kakšno obvestilo. Včasih je šlo mimo več vlakov, preden se je to zgodilo, a nič zato, odkar sem upokojena, se mi nikamor ne mudi. Koga bom čakala, če ne Oswalda,« je lokalnim medijem povedala upokojena zdravnica, ki je še razkrila, da je bila z nekdanjim igralcem poročena zgolj 15 let, a je bilo to najsrečnejših 15 let v njenem življenju.
