Pozor, veliki brat na hrvaških cestah

Velikonočni prazniki ob lepem vremenu prenekaterega Slovenca zvabijo tudi na Hrvaško. Na Hrvaškem je približno 120.000 nepremičnin v lasti slovenskih državljanov; nekaj tisoč jaht in čolničkov, kar pomeni, da so njihovi lastniki precejkrat na tamkajšnjih cestah. Preden se tja odpravite z avtom, bodite pozorni predvsem na dve zadevi: prva so ceste, ki veljajo za bolj nevarne, druga pa je vse več nadzornih kamer na njih.


Razmeroma tiho so hrvaški mediji te dni objavili, da se bo obstoječim nadzornim kameram na hrvaških cestah pridružilo še več deset (okvirna številka je 85) novih. Še zlasti na območju Zadra, Šibenika in Knina, Splita in Dubrovnika itd. Torej po območjih, po katerih v sezoni voznikov s slovenskimi registrskimi tablicami ne manjka. Policiji bo na razpolago tudi 40 novih radarjev, s katerimi bodo hrvaški policisti merili prehitre voznike.
 

Nadzor skoraj popoln

Na Hrvaškem razprav o nadzornih kamerah ni nikoli dovolj. Še posebno v Zagrebu, ki ga v zadnjem času rado obišče veliko gostov iz Slovenije, kjer na 118 ulicah in križiščih promet nadzira 354 kamer. Županstvo Zagreba z Milanom Bandićem na čelu prepričuje meščanke in meščane, da gre zgolj za nadzor prometa in prometnih prekrškarjev ter za dvigovanje prometne kulture in spoštovanje prometnih predpisov. Za očitke, da se prometna kultura v Zagrebu vse bolj spreminja v nekulturo, spoštovanje prometnih predpisov pa v nespoštovanje, mestni veljaki z Bandićem na čelu pa tudi vodstvo prometne policije ostajajo gluhi.
Zato niso iz trte izvita ugibanja, ali z namestitvijo (pre)številnih kamer po zagrebških ulicah, križiščih in trgih le ne gre »pravzaprav za priprave na morebitne demonstracije, ki bi se utegnile dogajati na Hrvaškem zaradi razmer, v kakršnih se je znašla država«. S kamerami na toliko lokacijah po mestu, zlasti na trgih in tržnicah, je namreč natančen vpogled v dogajanje dobila tudi policija. Štiriindvajset ur na dan, vse dni v tednu.

Vendar je to neka druga zgodba. Dejstvo je, da veliki brat že skoraj na vsakih nekaj deset kilometrov hrvaških cest nadzira »prometno kulturo« voznikov.

Zavreči obvestilo o prekršku ali ne?

Zdaj pa h kaznim. Prometni prekrški, kot so prekoračitev največje dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, telefoniranje med vožnjo, vožnja skozi rdečo luč, ki so jih vozniki iz držav EU zagrešili v drugih članicah, so lahko sankcionirani, čeprav jim kazni niso vročili na kraju prekrška. Podatke o vozilu v prekršku, ki so ga denimo zalotile nadzorne kamere, lahko policisti preverijo prek skupnega evropskega sistema Eucaris, ki omogoča preverjanje motornih vozil in njihovih dokumentov v državah EU. Lastniki vozila so lahko pisno v svojem jeziku obveščeni o prekršku in višini kazni, ki je zagrožena v državi, v kateri je bil storjen prekršek. V številnih državah EU, tako kot v Sloveniji, je voznikom dana možnost, da plačajo le polovični ali znižani znesek kazni, če jo poravnajo v določenem roku.

Hrvaški Jutarnji list je bralce nedavno opogumil, da lahko obvestila o prometnih prekrških, storjenih v drugih državah EU, mirno zavržejo, ker so običajno poslana z navadno pošto in tako niso bila uradno izročena prekrškarjem. Kot so še zapisali, obvestila o prekršku nimajo velikega učinka, saj dobi hrvaška policija od tujih prekrškarjev na podlagi obvestil po njihovih podatkih plačanih manj kot desetino kazni.

Slovenski policisti so obvestila o prometnih prekrških, storjenih v Sloveniji, tujim prekrškarjem začeli pošiljati leta 2016 po direktivi o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo prometa iz leta 2015. Lani je bilo po podatkih Generalne policijske uprave po omenjeni evropski direktivi v tujino posredovanih 4582 obvestil o prekoračitvi hitrosti. V 2856 primerih so lastniki vozil plačali polovični znesek, v šestih primerih celotnega, v 42 primerih globe niso plačali v celoti (zamujen rok za plačilo polovičnega zneska), 40 zadev je bilo posredovanih v izterjavo, preostale pa so še v obravnavi, kažejo policijski podatki. Pozivi, da lahko obvestila o prometnih prekrških, storjenih v drugih državah EU, mirno zavržete, so, skratka, milo rečeno neresni.