DNK
Oživili bi mamuta
Njegov DNK naj bi vstavili zarodku slona. Ena od rešitev za naš planet, so prepričani nekateri.
Odpri galerijo
Zadnji primerki so izumrli pred 4000 leti. FOTO: Pixabay
Zgodba iz Jurskega parka se zdi vse bolj otipljiva: znanstveniki namreč načrtujejo oživitev dlakavega mamuta, ki se je poslovil pred 4000 leti, a kot poudarjajo, je poglaviten razlog rešitev druge vrste. Tako želijo namreč pomagati preživeti izumirajočemu azijskemu slonu.
Projekt ima že finančno podporo, podjetje Colossal, ki se ukvarja z biogenetiko, in harvardski profesor George Church, ki se je podpisal pod eno od metod genskega spreminjanja, sta že zbrala potrebnih 12,6 milijona evrov, vsi udeleženci pa pričakujejo, da bo njihovo delo obrodilo sadove že čez šest let. Kot pojasnjujejo, naj bi ustvarili hibrid med mamutom in slonom, tako da bodo embriju slona vstavili DNK mamuta.
Tega bodo pridobili v permafrostu dobro ohranjenih posmrtnih ostankov te izumrle živali, pri tem pa je najpomembnejši dedni zapis za poraščenost – končni cilj je namreč žival, ki bi bila odporna proti mrazu in bolj prilagojena življenju na Arktiki. Dedni zapis za poraščenost naj bi odkrili s primerjavo kožnih celic obeh sesalcev v izolacijski maščobni plasti. Zarodke z novim DNK-zapisom naj bi potem vstavili v maternico slonice, ki bo odigrala vlogo nadomestne matere, druga, znanstvenofantastična možnost pa je, da bi se zarodek razvijal celo v umetni maternici.
Drzni načrt ima več ciljev, ključnih za obvarovanje planeta, boj proti podnebnim spremembam, obnovo arktične tundre in pa ohranitev azijskega slona, ki je najbližji živeči sorodnik dlakavega mamuta. Etičnih zadržkov ob tem projektu seveda ne manjka, ni malo tistih, ki nasprotujejo laboratorijskim posegom v naravo.
Odporen bo proti mrazu
Projekt ima že finančno podporo, podjetje Colossal, ki se ukvarja z biogenetiko, in harvardski profesor George Church, ki se je podpisal pod eno od metod genskega spreminjanja, sta že zbrala potrebnih 12,6 milijona evrov, vsi udeleženci pa pričakujejo, da bo njihovo delo obrodilo sadove že čez šest let. Kot pojasnjujejo, naj bi ustvarili hibrid med mamutom in slonom, tako da bodo embriju slona vstavili DNK mamuta.
Etičnih zadržkov je veliko.
Tega bodo pridobili v permafrostu dobro ohranjenih posmrtnih ostankov te izumrle živali, pri tem pa je najpomembnejši dedni zapis za poraščenost – končni cilj je namreč žival, ki bi bila odporna proti mrazu in bolj prilagojena življenju na Arktiki. Dedni zapis za poraščenost naj bi odkrili s primerjavo kožnih celic obeh sesalcev v izolacijski maščobni plasti. Zarodke z novim DNK-zapisom naj bi potem vstavili v maternico slonice, ki bo odigrala vlogo nadomestne matere, druga, znanstvenofantastična možnost pa je, da bi se zarodek razvijal celo v umetni maternici.
12,6 milijona so zbrali za projekt.
Drzni načrt ima več ciljev, ključnih za obvarovanje planeta, boj proti podnebnim spremembam, obnovo arktične tundre in pa ohranitev azijskega slona, ki je najbližji živeči sorodnik dlakavega mamuta. Etičnih zadržkov ob tem projektu seveda ne manjka, ni malo tistih, ki nasprotujejo laboratorijskim posegom v naravo.
