Izoliran na samotnem otočku

Tako srečen nisem bil še nikoli, pravi nekdanji pripadnik vojaške padalske enote, ki je pustolovščino, med katero mu družbene izolacije ni primanjkovalo, začel že avgusta 2017. Pred časom pa se je v avanturo nepovabljen prikradel še novi koronavirus in njegovo popotovanje ob obalah Britanskega otočja začasno ustavil, a ga nikakor ni odvrnil od dobrodelne namere. S svojim pohodom namreč zbira denar za vojaško humanitarno organizacijo, zastavljeni znesek pa je zaradi nove karantene na osamljenem otočku že dosegel.

Valižan Chris Lewis jih šteje 39 in je pozornost medijev pritegnil pred skoraj tremi leti, ko je naznanil svojo avanturo. Vse je teklo kot po maslu: s svojim psičkom Jetom je potoval po obalah svoje domovine, spal v šotoru, s seboj tovoril samo najnujnejše, a kot pravi, ga je izkušnja neznansko obogatila. Spoznal je naravo, ljudi in predvsem svojo dušo, zato ga odločitev vlade, da se do nadaljnjega zaradi zajezitve epidemije ne sme seliti, ni prav nič šokirala. Po opravljenih skoraj 20.000 kilometrih je obtičal na škotskem Shetlandskem otočju, kjer so mu dobrotniki izročili ključe osamljene pastirske koče na nenaseljenem otočku Hildasay, tam zdaj z Jetom potrpežljivo čakata na konec karantene. Brez tekoče vode, elektrike in zgolj z osnovnimi živili, ki mu jih s čolnom dostavijo enkrat na teden. Če to dopušča vreme, seveda.

»Povsem razumem vlado in lokalne prebivalce otočja, bil sem vsepovsod, lahko bi bil prenašalec okužbe, zato je jasno, da me niso hoteli v svojem okolju. A dobri ljudje so mi omogočili streho nad glavo in čudovito izkušnjo na otoku, ki ga sicer ne bi nikoli spoznal, za kar sem neizmerno hvaležen. Sem najsrečnejši človek na svetu!« pove Chris, ki pa je v zadnjih dneh, odkar so ga zaprli v karanteno, v domovini zaradi družabnih omrežij dosegel neznansko priljubljenost. Cilj, da za vojaške sotrpine zbere sto tisočakov, je že zdavnaj presegel, a bo pot po britanski obali po koncu epidemije nadaljeval, dokler ne sklene kroga v domačem Walesu.