OČAK
Že 418 let kljubuje času
V Spodnji Ščavnici stoji Niderlov hrast, eno najstarejših in največjih dreves v Sloveniji; gozdarji so se poklonili očaku, ki raste od leta 1600.
Odpri galerijo
Roman Niderl ob očaku, katerega obseg je po najnovejših meritvah 767 cm.
V senci znamenitega Niderlovega hrasta so pomurski gozdarji ob letošnjem tednu gozdov pripravili posebno srečanje. Niderlov hrast, ki od začetka 17. stoletja raste v Spodnji Ščavnici, zaradi starosti velja za izjemno drevo, ki ga želijo domačini postaviti na turistični zemljevid.
»Mineva 19 let od našega zadnjega skupnega srečanja v njegovi senci, zato smo se spet srečali v Spodnji Ščavnici. Povabili smo vse prijatelje gozdov, narave in vse tiste, ki se zavedamo velikega pomena naše naravne dediščine, v kateri izstopa izjemno drevo, Niderlov hrast,« je med drugim povedal organizator dogodka, revirni gozdar Boštjan Režonja.
Ob prijateljskem kramljanju so prerezali trak do novih klopi in obnovljene table s podatki o hrastu ter najavili dejavnosti ob že tretjem popisu izjemne naravne dediščine v Pomurju in povabili javnost k sodelovanju pri odkrivanju izjemnih dreves. Ponosni lastnik Niderlovega hrasta je Roman Niderl. Pred 30 leti je v očaka udarila strela in bali so se, da je z njim konec, a je preživel.
Direktorica Kultprotura Tatjana Kotnik Karba je spomnila na turistični potencial tega hrasta in obljubila pomoč pri promociji. Ob koncu srečanja so pripravili še degustacijo domačih dobrot, poskusili so hrastov viski iz Škotske ter tigrovo vino iz Radgonskih goric, ki zori v hrastovih sodih. V njih dozorevata tudi rum in konjak, saj čreslovine tega lesa dajejo posebno žlahtno barvo in aromo.
Niderlov hrast je drugi najstarejši v Sloveniji. Po ugotovitvah gozdarjev je star natanko 418 let, kar potrjuje tudi njegova velikost, saj ima deblo obseg 767 cm, pred 19 leti pa je bilo 706 cm, kar pomeni, da še vedno raste. Njegova lesna masa je ocenjena na 60 do 70 kubičnih metrov, težek pa je 100 ton.
Že leta 1999 so pod njim postavili klopi in tablo, letos so vse obnovili. Naredili so tudi časovni trak Niderlovega drevesa, s pomembnimi dogodki od njegovega vznika leta 1600: leta 1681. je v Radgoni in okolici pustošila kuga in pomorila tretjino prebivalstva, 1704. so bili vdori Krucev v Radgono in organiziran odpor meščanov in kmetov proti njim, med letoma 1744–1746 so potekali čarovniški procesi proti Apoloniji Herič in Simonu Kuklu, letnico 1890 povezujemo z zgrajeno železniško progo Ljutomer–Radgona–Šentilj; leta 1907 postane Gornja Radgona trg s cesarskim odlokom, leta 1919 jo osvobodijo Maistrovi vojaki, leta 1991 je tam potekala vojna za Slovenijo, leta 2004 Slovenija vstopi v EU.
»Dajmo temu hrastu mir in mu ponudimo spoštovanje, le kakšno suho vejo mu odstranimo, da ga bodo občudovale tudi bodoče generacije,« je dejal radgonski župan Stanislav Rojko, tudi sam gozdarski inženir.
Roman Niderl ob očaku, katerega obseg je po najnovejših meritvah 767 cm.
»Mineva 19 let od našega zadnjega skupnega srečanja v njegovi senci, zato smo se spet srečali v Spodnji Ščavnici. Povabili smo vse prijatelje gozdov, narave in vse tiste, ki se zavedamo velikega pomena naše naravne dediščine, v kateri izstopa izjemno drevo, Niderlov hrast,« je med drugim povedal organizator dogodka, revirni gozdar Boštjan Režonja.
Ob prijateljskem kramljanju so prerezali trak do novih klopi in obnovljene table s podatki o hrastu ter najavili dejavnosti ob že tretjem popisu izjemne naravne dediščine v Pomurju in povabili javnost k sodelovanju pri odkrivanju izjemnih dreves. Ponosni lastnik Niderlovega hrasta je Roman Niderl. Pred 30 leti je v očaka udarila strela in bali so se, da je z njim konec, a je preživel.
Poskusili so tudi hrastov viski.
Direktorica Kultprotura Tatjana Kotnik Karba je spomnila na turistični potencial tega hrasta in obljubila pomoč pri promociji. Ob koncu srečanja so pripravili še degustacijo domačih dobrot, poskusili so hrastov viski iz Škotske ter tigrovo vino iz Radgonskih goric, ki zori v hrastovih sodih. V njih dozorevata tudi rum in konjak, saj čreslovine tega lesa dajejo posebno žlahtno barvo in aromo.
Niderlov hrast je drugi najstarejši v Sloveniji. Po ugotovitvah gozdarjev je star natanko 418 let, kar potrjuje tudi njegova velikost, saj ima deblo obseg 767 cm, pred 19 leti pa je bilo 706 cm, kar pomeni, da še vedno raste. Njegova lesna masa je ocenjena na 60 do 70 kubičnih metrov, težek pa je 100 ton.
Dajmo temu hrastu mir in mu ponudimo spoštovanje.
Že leta 1999 so pod njim postavili klopi in tablo, letos so vse obnovili. Naredili so tudi časovni trak Niderlovega drevesa, s pomembnimi dogodki od njegovega vznika leta 1600: leta 1681. je v Radgoni in okolici pustošila kuga in pomorila tretjino prebivalstva, 1704. so bili vdori Krucev v Radgono in organiziran odpor meščanov in kmetov proti njim, med letoma 1744–1746 so potekali čarovniški procesi proti Apoloniji Herič in Simonu Kuklu, letnico 1890 povezujemo z zgrajeno železniško progo Ljutomer–Radgona–Šentilj; leta 1907 postane Gornja Radgona trg s cesarskim odlokom, leta 1919 jo osvobodijo Maistrovi vojaki, leta 1991 je tam potekala vojna za Slovenijo, leta 2004 Slovenija vstopi v EU.
Naredili so časovni trak Niderlovega drevesa s pomembnimi dogodki.
»Dajmo temu hrastu mir in mu ponudimo spoštovanje, le kakšno suho vejo mu odstranimo, da ga bodo občudovale tudi bodoče generacije,« je dejal radgonski župan Stanislav Rojko, tudi sam gozdarski inženir.
