Vročina ne popušča

Letošnje poletje je polno vremenskih nevšečnosti. Po tretjem najtoplejšem juniju je bil letošnji julij med štirimi najtoplejšimi vsaj od leta 1950. Po podatkih Arsa je bil odklon temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 na državni ravni 1,8 stopinje Celzija. V preteklosti so bili toplejši juliji 2015 (odklon 2,8 stopinje), 2006 (2,3 stopinje) in 2013 (2,0 stopinje Celzija). Letošnji je že sedmi zaporedni s pozitivnim odklonom temperature glede na obdobje 1981–2010. V tem tisočletju so bili le štirje juliji z negativnim odklonom temperature.


Od šestdesetih let prejšnjega stoletja pa so se v povprečju ogreli že za tri stopinje Celzija. Zelo topla so bila jutra, ko smo marsikje zabeležili tropsko noč, saj se najnižja temperatura ni spustila pod 20 stopinj. Po nižinah je bilo v dveh poletnih mesecih od dva do šest takšnih noči, v Kopru celo 35. Tudi letošnji avgust znova prinaša vročino. Ob koncu prve dekade avgusta se po vročina znova stopnjevala, še precej bolj vroče bo na jugovzhodu Evrope. V Grčiji se spopadajo z obsežnimi požari.​

Vmes neurja

S plohami in nevihtami se je prekinil tudi nov vročinski val. Po nižinah notranjosti je to bil že tretji oz. četrti vročinski val letošnjega leta. Ponekod na Primorskem jih je bilo še malo več, saj so bila vmes obdobja ploh in neviht, ki so prinesla kratkotrajno osvežitev. Med obdobji vročine so Slovenijo marsikje spremljali neurja, nalivi, veter in toča. Kljub temu da je julij prinesel večjemu delu države običajno količino padavin, so razlike med posameznimi območji velike. V nedeljo, 8. avgusta popoldne, se je nad Ljubljanskim barjem oblikovala supercelična nevihta, ki je prepotovala dobršen del Slovenije. Vzhodno od Ljubljane se je okrepila in je ponekod odvrgla debelo točo, predvsem v Savinjski dolini, kjer je toča močno prizadela tudi kmetijske površine. Proti večeru se je nevihtno dogajanje odvijalo na območju občin Kamnik, Komenda, Kranj, Lukovica in Šenčur.


Lokalni nalivi so popravili ponekod siromašno vodno bilanco površinskega sloja tal. Vodnobilančno stanje od prve dekade julija do prve dekade avgusta je v večini regij znova v rangu običajnih razmer. Stanje se je izboljšalo tudi v Pomurju, kjer je padlo več kot 30 mm dežja. Zmerno sušne razmere še naprej ostajajo na Goriškem, čeprav tam do zelo sušnih razmer ni daleč, tudi zato, ker se v prihodnjih dneh znova obeta vročina. Od prve dekade julija do 9. avgusta je na Goriškem padlo le okrog 40 mm dežja, običajno ga pade blizu 100 mm.

Toča v vinogradu

V številnih območjih je toča prizadela tudi vinograde. Prizadete površine je treba zaščititi, predvsem pa upoštevati, da je treba vinograde ponovno tretirati proti peronospori vinske trte, če je od zadnjega škropljenja minilo več kot deset dni. Za škropljenje zgodnjih sort vinske trte priporočajo tehnologi uporabo organskih pripravkov s krajšo karenco ali sredstva na osnovi bakra. Priporočljivo je opraviti čim hitrejšo in temeljito zaščito vinske trte s takšnimi sredstvi, ki istočasno trto ščitijo pred rastlinskimi boleznimi in vplivajo na hitro celjenje ran. Ob tem dodajamo bio stimulatorje, bogate s huminskimi kislinami (npr. pripravki iz morskih alg in podobno).


Tehnologi po toči ne priporočajo več rezi, temveč samo odstranitev preveč poškodovanih mladik. Trti čim hitreje omogočimo regeneracijo listne površine, tako da spodbudimo intenzivno rast zalistnikov. Zaščita mladega listja je potrebna do konca avgusta in tudi še septembra (dodatna škropljenja) s polsistemičnimi ali sistemičnimi pripravki. Zagotovo pa je najboljša zaščita montaža protitočnih bočnih mrež, ki so dolgoročno najbolj pomembna oblika zaščite tržnih vinogradov pred točo.

Peronospora na pohodu

Peronospora vinske trte je izrazito vremensko pogojena bolezen. Padavine so najpomembnejši dejavnik, vplivajo na talno in zračno vlago ter trajanje omočenosti listne površine. Bolezenske klice okužijo trto, ko so lističi večji od treh kvadratnih centimetrov. Šele takrat klični mešički na njih najdejo dovolj razvite listne reže, da lahko prodrejo skoznje v listno tkivo in povzročijo primarno okužbo. Letos se je primarna okužba na Goriškem pojavila v začetku maja, v drugih dveh vinorodnih deželah pa v sredini maja. Simptomi se na površini listov pojavijo po 10 do 12 dneh, te pa nato predstavljajo velik potencial za vse nadaljnje sekundarne okužbe. Letošnja junij in julij sta bila suha, zato večjih težav s sekundarnimi okužbami ni bilo, so se pa te močno povečale ob prehodih vremenskih front s padavinami v začetku avgusta.