Ne boste verjeli, kako težkega kapitalnega sulca je ujel Miran (FOTO)
Nad gorami zadaj za Ukancem in še prej okoli Rodice se je v večerni sredi razpotegnila oranžno vijolična koprena zahajajočega sonca, Miran Vovk pa se je smejal od ušesa do ušesa. Vendar ne zaradi razgleda, temveč zaradi ulova, ki ga je potegnil iz Save Bohinjke, na območju Zavoda za ribištvo Slovenije.
Gre namreč za redko tako velikega uplenjenega sulca v Savi Bohinjki. Riba, samica, je dolga natančno 125 centimetrov in tehta 22 kilogramov in še pol povrhu. In da, ker smo imeli opravka z ribiči, smo sulca stehtali in izmerili sami!
Porabljal turistične kovance za srečo
»Pred ulovom je minilo veliko ur opazovanja. Večkrat smo jo videli na predelu Nomenja in odločil sem se, da grem ponjo,« je povedal 61-letni Blejec, ki je prvič namočil trnek pri petih letih: »Oče in mami sta delala v hotelu Park, in ker na čase nista mogla zagotoviti varstva, sta me s palico za lovljenje rib poslala do brega jezera. V bližini hotela je bil vodnjak želja in otroci smo opazovali turiste, ki so vanj metali kovance. Pobirali smo jih iz vode in si tako kupovali ribiško vrvico, trnke in drugo opremo. Takrat sem tudi ujel svojo prvo ribo. Stekel sem z njo, visela je na palici, v hotelsko recepcijo med goste in se pred starši pohvalil z ulovom. Bila je rdečeperka, tega se še dobro spomnim. Takrat sem postal zaprisežen ribič.«
»Sulec je kralj sladkovodnih rek,« je povedal Vovkov kolega Toni Strgar, ki bo tudi prepariral ribjo glavo za spomin: »Je največji rečni ropar in ni kot ščuka, ki je roparica v mirnih vodah. Ker prebiva v rekah, mora biti izjemno iznajdljiv in spreten, obenem pa je ena najbolj zanimivih rib za športni ribolov.«
»Tak sulec poje na leto okoli dvesto kilogramov rib,« pove Gašper Humar, ribiški čuvaj, domačin iz Bohinjske Bele, ki ima s porečjem Save Bohinjke bogate izkušnje: »Pred nekaj leti je ribič Stane Škantar, prav tako z Bleda, v revirju matične ribiške družine ujel ravno tako velikega sulca, ki pa je bil nekaj lažji od Vovkove lepotice. Sem pa ob spremljanju dogajanja v Savi Bohinjki videl še najmanj šest tako velikih primerkov. Eden, gre za temnejšega samca, je res ogromen, trenutno je na območju pod Galerijami in čaka na pogumnega ribiča, ki bi ga potegnili na plan.«
»Srečo s sulcem sem iskali v preteklosti v rekah Bosne in Srbije, nato pa sem ga ulovil pred domačim pragom,« je skomignil Vovk: »S kolegi opazujemo Savo Bohinjko vse leto. Spoznavamo teritorij, navade ribjega življa, ob tem pa poskrbimo tudi za lastno zdravje s sprehodi. Rad imam naravo, opazovanje, srečam prijatelje, uživam na svežem zraku in v prekrasnem okolju Save Bohinjke in Galetovca.«
Utrujanje trajalo kar nekaj časa
V sredo zjutraj, komaj se je začenjal dan, se je Miran Vovk, član RD Bled, pripeljal do Bohinjske Bele: »Sulec se lovi v paru in z menoj je bil izjemni poznavalec rib in ribištva Gašper Humar. Šla sva do Nomenja in prišla do Save Bohinjke. Imel sem umetnega kapeljna z enojnim trnkom brez zalusti. Humano se lovi brez tega, to je del na trnku, ki je zakrivljen nazaj in ribo takoj hudo poškoduje. Taka so pravila Zavoda za ribištvo Slovenije že nekaj let in vsi pravi ribiči se jih držimo. Minila je ura, ura in pol, ko sem na palici zaznal prijem. Sprva sem menil, da sem trnek zataknil za skalo, nato pa sem spoznal, da gre za pravo pošast.« Vovk ribe ni videl.
»Začelo se je utrujanje, ki je trajalo kar nekaj časa. Ob tem bi se riba lahko staknila ali pa bi se pretrgala vrvica.« Vovk dodaja: »Treba je poudariti, da tako velikega sulca ne moreš sam upleniti. Zato je v pravilih napisano, da ga je treba loviti s soribičem, gre za timsko delo.«
V večernih urah, ko se je druščina zbrala v bifeju Galetovec, se jim je pridružil tudi nemški profesionalni ribič Georg Christel, ki je ob pregledu ujetega sulca v plavuti odkril drobno markirno sponko. Izvlekel jo je in očistil, podatki z nje pa so naslednji dan odkrili nekaj dejstev o ribi, med drugim da je bila vložena v Savo Bohinjko v nekaj kilometrov oddaljeni Soteski leta 2010.
»Utrujeno ribo je potegnil do brega, sam pa sem stopil do nje in jo s strokovnim prijemom izvlekel iz vode. Ko je bila na kopnem, sva oba vedela, da imava pred seboj rekorden ulov,« pove Humar. »No, pa pošteno priznam, imel sem veliko ribiško srečo, bil sem na pravem mestu ob pravem trenutku in riba je prijela na mojo vabo, celotna oprema pa je zdržala,« zaokroži Vovk, ki je pred pol leta v Bosni, v Bilečkem jezeru, ujel le kilo lažjega soma.
