ZLATA POROKA
Voščila prišla tudi iz Nemčije
Pred 50 leti sta v zakon stopila Ana in Slavi Horvat iz Gornje Bistrice.
Odpri galerijo
Pisalo se je leto 1971, ko sta v zakon stopila danes zlatoporočenca Ana in Slavi Horvat iz Gornje Bistrice v občini Črenšovci. Kot mlada sta se spoznala na veselici in iskrica ljubezni ju je povzela za vedno. Prvič sta kot mladoporočenca stopila pred oltar župnijske cerkve sv. Križa v Črenšovcih, kjer ju je poročil župnik Franc Tement.
Oba izhajata iz kmečkih družin, a tisti čas ni bilo dela za preživetje, zato sta odšla s trebuhom za kruhom v Nemčijo. Do upokojitve sta živela in delala v mestu Burgdorf pri Hannovru. Ana je v tekstilni tovarni delala kot šivilja, Slavi pa na žagi in v kmetijstvu. V zakonu sta se jima rodila Tomas in Mojca, ponosna sta na dve vnukinji. Zakonca sta se v Nemčiji vključila v slovensko kulturno društvo, kjer so gojili slovensko besedo, pesem in običaje. Njune korenine so v rodnem Prekmurju, kamor sta se vrnila kot upokojenca leta 2009 in v jeseni življenja uživata sadove svojega dela. Njuna želja, da bi otroka v Nemčiji obiskovala nemško-slovensko šolo, se je uresničila, saj tako nista pozabila, od kod izhajata.
Otroci in vnukinji ju enkrat na leto obiščejo v Prekmurju, pogovarjajo se v nemškem jeziku, velikokrat pa tudi v prekmurskem narečju. Čeprav sta zakonca vse življenje živela v tujini, je bila njuna želja, da bi zlato poroko praznovala v rodnem Prekmurju. Tako je Slavi svojo Ano spet popeljal pred oltar župnijske cerkve v Črenšovcih, tako kot pred 50 leti, da sta si znova obljubila zakonsko zvestobo. Zahvalno sveto mašo ob zlati poroki je daroval domači župnik Zoran Car ob somaševanju upokojenega duhovnika Jožeta Geriča.
Župnik Car je zlatoporočencema v spomin podaril svečo in jima čestital za prehojeno življenjsko pot. S posebnimi priznanji ob jubileju so se ju spomnili tudi v Nemčiji, kjer sta bila cenjena in spoštovana krajana.
Oba izhajata iz kmečkih družin, a tisti čas ni bilo dela za preživetje, zato sta odšla s trebuhom za kruhom v Nemčijo. Do upokojitve sta živela in delala v mestu Burgdorf pri Hannovru. Ana je v tekstilni tovarni delala kot šivilja, Slavi pa na žagi in v kmetijstvu. V zakonu sta se jima rodila Tomas in Mojca, ponosna sta na dve vnukinji. Zakonca sta se v Nemčiji vključila v slovensko kulturno društvo, kjer so gojili slovensko besedo, pesem in običaje. Njune korenine so v rodnem Prekmurju, kamor sta se vrnila kot upokojenca leta 2009 in v jeseni življenja uživata sadove svojega dela. Njuna želja, da bi otroka v Nemčiji obiskovala nemško-slovensko šolo, se je uresničila, saj tako nista pozabila, od kod izhajata.
Otroci in vnukinji ju enkrat na leto obiščejo v Prekmurju, pogovarjajo se v nemškem jeziku, velikokrat pa tudi v prekmurskem narečju. Čeprav sta zakonca vse življenje živela v tujini, je bila njuna želja, da bi zlato poroko praznovala v rodnem Prekmurju. Tako je Slavi svojo Ano spet popeljal pred oltar župnijske cerkve v Črenšovcih, tako kot pred 50 leti, da sta si znova obljubila zakonsko zvestobo. Zahvalno sveto mašo ob zlati poroki je daroval domači župnik Zoran Car ob somaševanju upokojenega duhovnika Jožeta Geriča.
Župnik Car je zlatoporočencema v spomin podaril svečo in jima čestital za prehojeno življenjsko pot. S posebnimi priznanji ob jubileju so se ju spomnili tudi v Nemčiji, kjer sta bila cenjena in spoštovana krajana.