V incident vpletena tudi članica posvetovalnega odbora Nataše Pirc Musar
V ponedeljek so organizatorji Pohoda za življenje postavili reklamni pano in zastavice, ki naj bi simbolizirale grobove nerojenih otrok zaradi splava. Izrazili so tudi nasprotovanje uvedbi zakona o prostovoljnem končanju življenja. A promocija Pohoda za življenje ni minila brez incidenta. Na Kongresni trg je prikorakala skupina mladih deklet in potrgale zastave.
Posnetek se je znašel na spletu, z njega pa je bilo mogoče razbrati, da je med aktivistkami tudi Sara Štiglic, članica Mladinskega posvetovalnega odbora predsednice republike Nataše Pirc Musar.
Dan po incidentu v središču Ljubljane se je na vse skupaj odzvala tudi predsednica. V sporočilu za javnost so v njenem kabinetu zapisali, da je predsednica že obsodila neprimeren način komunikacije do drugače mislečih na novinarski konferenci predstavitve dogodka in da je bila šele pozneje seznanjena z dejstvom, da je bila v to komunikacijo vpletena tudi članica njenega odbora.
»Po seznanitvi smo v Uradu predsednice Republike Slovenije z njo opravili pogovor in sporazumno sprejeli odločitev, da Sara Štiglic ni več članica Mladinskega posvetovalnega odbora,« so zapisali in dodali, da je stališče predsednice republike do pravice do umetne prekinitve nosečnosti jasno in javno znano. Pravica do splava je ustavna pravica, ki jo bo predsednica republike vedno neomajno podpirala. Zato stališč organizatorjev Pohoda za življenje 2023 ne podpira.
Dodali so še, da bo mladinski posvetovalni odbor, ki sicer predstavlja neposreden komunikacijski kanal med predsednico in mladimi, v spremenjeni sestavi deloval še naprej in pripomogel, da bodo predsedničine odločitve in mnenja temeljili na širokem spektru stališč in bodo resnično predstavljali mnenja ter skrbi mladih. To vodi k učinkovitejšim in uspešnejšim politikam ter omogoča širše in dolgoročno delovanje.
V sporočilu za javnost so še zapisali, da je Pirc Musarjeva že vse od napovedi kandidature zagovornica spoštljivega dialoga vedno in povsod in pri tem ne loči med tistimi, ki so ji svetovnonazorsko bližje, in tistimi, ki imajo drugačne poglede. Dosledno zagovarja načelo, da morajo politiki pri opozarjanju na sovražni govor začeti pri sebi in biti zgled.
