Uničujoče poplave pustile ogromne količine odpadkov. Kako ravnati z njimi?
Občani naj ogromno količino odpadkov, ki so jih za sabo pustile uničujoče poplave, odlagajo le na za ta namen posebej določenih mestih. Nato pa jih je treba čim prej odpeljati v zbirne centre, da ne bi prišlo do onesnaženja okolja, je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Pričakuje, da bi se to lahko zgodilo v 14 dneh.
Na začasnih odlagališčih odpadkov, ki so jih določile posamezne občine oz. koncesionarji, se kupi odpadkov nabirajo že od konca minulega tedna, ko so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave. Od tam jih komunalna podjetja odvažajo v zbirne centre, kjer je po Kumrovih besedah dovolj zmogljivosti. Šele v zbirnih centrih se odpadki ločujejo in gredo naprej po sistemu ravnanja z odpadki, je povedal.
Ravnanje z večjimi količinami odpadkov živilskega izvora
Biološko razgradljive kuhinjske odpadke, vključno z morebitnim odmrznjenim mesom zaradi nedelovanja hladilnih skrinj, se odda v zabojnike za ločeno zbrane biološke odpadke. V primeru, da le ti niso na voljo, naj občani preverijo pri občini oziroma izvajalcu občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na njihovem območju, kam lahko oddajo odpadna živila. V primeru velikih količin odmrznjenega mesa izvajalec javne službe oziroma občina lahko v reševanje problematike vključita koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (KOTO d. o. o.) ter se z njim dogovorita o načinu prevzema.
Najbolj pomembno je, da se odpadke odlaga na mestih, ki so strokovno določena posebej za ta namen, saj bi odlaganje na neustrezno podlago lahko omogočilo pronicanje nevarnih snovi v tla. Ko se bo nato sanacija poplavnih območij končala in se bo odpadke z njih odpeljalo, je treba po navodilih ministrstva ta začasna odlagališča zapreti, da ne bi postala stalne lokacije.
Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte je poudarila, da se lahko na ta začasna mesta zbirajo le kosovni odpadki ter električna in elektronska oprema, ki nimajo večjega vpliva na okolje.
Za odvoz živalskih trupel je vzpostavljena javna služba
Drugače je z nevarnimi odpadki, denimo odpadnimi olji, kjer je treba ravnati po uveljavljenem sistemu odvoza. Za odvoz živalskih trupel je v Sloveniji vzpostavljena javna služba. Pokvarjena živila iz zamrzovalnih skrinj načeloma sodijo v črne zabojnike za mešane komunalne odpadke, uničena vozila pa je treba odpeljati v za to pristojne obrate. Odločitev glede usode takšnega vozila je sicer v pristojnosti lastnika.
Sežiganje lesa, kontaminiranega s poplavno vodo, lahko povzroči izpuste škodljivih snovi v zrak in s tem dodatno obremenjuje okolje ter ogroža zdravje ljudi. Prevzem teh odpadkov zagotavljajo izvajalci občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
Občine so na ministrstvu pozvali, naj občane opozorijo, da pri nadaljnjem čiščenju v največji možni meri nastale odpadke ločujejo in oddajajo ločeno, skladno z navodili oziroma na način, kot je veljal pred vremensko ujmo.
Posebne deponije nameravajo urediti za mulj. »O tem se pravkar dogovarjamo, iščemo rešitve znotraj ministrstva in jih bomo naslovili na vse občine,« je povedala državna sekretarka. Gradbene odpadke je treba odpeljati v zbirne centre.
O morebitnem izlitju nevarnih snovi nimajo podatkov
O morebitnem izlitju nevarnih snovi, denimo iz industrijskih obratov ali delavnic, na ministrstvu nimajo informacij. »Ključno je, da zaenkrat ne beležimo izlitja nevarnih tekočin, vsaj tako je bilo do današnjega jutra po informacijah uprave za zaščito in reševanje ter civilne zaščite. To je dobra novica, seveda se lahko kje zgodi v prihodnjih dneh ali pa se je zgodilo mimo naših oči,« je dejal Kumer.
Na nekaterih začasnih odlagališčih se medtem količine odpadkov že zmanjšujejo, drugod še naraščajo. Razmere so odvisne tudi od ponovnega vzpostavljanja prometnih povezav, je povedal Kumer. Vzpostavljeni sistem odvoza odpadkov na poplavnih območjih je ocenil za dober. Tudi komunalna podjetja si pomagajo med seboj.
