To je Marjan, ki je orglicam predan od birme (FOTO)
Po domžalski tržnici in bližnji okolici so se minulo soboto od jutranjih ur do zgodnjega popoldneva razlegali zvoki orglic. Mednarodno srečanje orgličarjev so pripravili Občina Domžale ter Kulturno društvo Mihaelov sejem iz Mengša in njihova sekcija Sejmarji, ki je tudi odprla srečanje, organizacijski vodja je bil Vido Repanšek, programski pa Marjan Urbanija. Prireditev je vodila Tanja Vidic Goršak.
Z imenom orglice se na Slovenskem v narečjih označuje več glasbil, knjižno in strokovno pa pomeni ta izraz tovarniško izdelano glasbilo, ki ima v lesenem podolgovatem okviru številne piščali s kovinskim jezičkom. Sprva so bile orglice diatonične, to se pravi, da se je pri vdihu oglasil drug ton kot pri izdihu.
Po letu 1920 so se pojavile tudi kromatične, ki dajejo pri vdihu in izdihu isti ton. Za izumitelja orglic velja Christian Friedrich Ludwig Buschmann, ki je prve primerke naredil v letih 1821/22. Pozneje so jih drugi izpopolnjevali, od leta 1857 pa jih izdeluje na veliko tovarna Hohner v Trossingenu v Nemčiji. Pri nas jih je nekaj časa izdelovala tudi mengeška tovarna glasbil. Kdaj so zašle k nam, ni mogoče z gotovostjo reči, vsekakor pa že v drugi polovici 19. stoletja.
Na prireditvi je sodeloval tudi Ciril Burger iz Melodije Mengeš, ki je na stojnici prodajal orglice vseh vrst, poleg tega je bila na voljo notna literatura za začetnike in napredne orgličarje.
Spadajo v žep
Marjan Urbanija iz Loke pri Mengšu, ki je nastopil kot prvi, velja danes za enega najboljših slovenskih orgličarjev. Nastopa solistično, ima svojo glasbeno skupino Sejmarji, v kateri so še sin Rok na harmoniki in Hervin Jakončič na kitari. »Prve orglice sem dobil pri dvanajstih letih za birmo, potem pa sem kar takoj poskušal zaigrati prve melodije,« je povedal nekdanji član ansambla Odmev, v katerem je pel Matija Cerar. Orglice po njegovem mnenju spadajo v žep, potegneš jih iz njega in že lahko igraš v planinski koči, ne da bi v nahrbtniku moral celo poiskati notni zvezek. Sejmarji se redno udeležujejo orgličarskih festivalov Ah, te orglice v Mokronogu, pa v Gračišću v hrvaški Istri in Zadru, sodelujejo na raznih prireditvah v Sloveniji. Letos so za svoje uspehe prejeli znak občine Mengeš.
Domžalska srečanja so postala mednarodna. Tako je prišel Marijan Dirnbek, ki je sicer Slovenec, vendar že od svoje mladosti živi v Zagrebu: »Tam aktivno delujem v Slovenskem kulturnem društvu. Pogosto sodelujem na festivalih v Mokronogu in Zadru, bil sem tudi že tu v Domžalah.«
Orgličarji tudi že 10 let delujejo v KUD Oton Župančič v Sori pri Medvodah. Redno nastopajo na festivalih pri nas in na Hrvaškem ter na raznih prireditvah doma in v tujini. Organizirajo tudi samostojne koncerte in pogosto razveseljujejo stanovalce domov za ostarele ter predstavljajo igranje na orglice najmlajšim v vrtcih. Njihova posebna doživetja so bila igranja na festivalu SI:IN na Ohridu, na nastopih v Pragi in Albaniji ter pobratenem mestu Crest v Franciji. Skupino vodi Zdenka Bergant: »Že vrsto let si prizadevam, da bi se za igranje na orglice zagreli tudi mladi. Tako je nastala zdaj že mladinska skupina Face, ki uspešno vadi in igra.«
Glasbeniki iz Poljan nad Škofjo Loko in okolice so tipičen kvartet: prve orglice igra Anton Krek, ki je tudi vodja skupine, druge orglice Janez Benedičič, basovske Nejko Eržen, akordične pa Jože Dolenec. Zelo dobro jih poznajo tudi v nemškem Klingenthalu, kjer so že večkrat nastopili, vsako poletje v domačem kraju organizirajo koncert Srečanje pod lipami. Zanimiva je bila zasedba Zven orglic z Vrbskega jezera. Skupina prihaja iz Celovca in okolice in z manjšimi spremembami deluje že več kot 10 let, njihova članica Nuži Wieser lepo govori slovensko.
Že vrsto let si prizadevam, da bi se za igranje na orglice zagreli tudi mladi. Tako je nastala zdaj že mladinska skupina Face.
Na domžalskem srečanju je nastopilo skoraj 50 glasbenikov, ki igrajo orglice. Za posebno presenečenje je poskrbel mladi Jernej Vindšnurer, odličen kontrabasist, ki je med drugim diplomiral na univerzi v Gradcu, orglice pa začel igrati šele pred petimi meseci.
