DIGITALIZACIJA SLOVENIJE

To čaka Slovence: nič več prometnega dovoljenja, napovedani novi boni (VIDEO)

Svet za digitalizacijo je predlagal 40 ukrepov.
Fotografija: Slovenijo želijo digitalizirati. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Slovenijo želijo digitalizirati. FOTO: Jure Eržen, Delo

Strateški svet za digitalizacijo je predstavil prvi paket ukrepov, ki ga je vlada potrdila na seji prejšnji teden. Prvi paket sestavlja 40 ukrepov s področij javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije.

Mark Boris Andrijanič, vodja strateškega sveta za digitalizacijo, je dejal, da gre za rešitve za digitalno četrto desetletje Slovenije. V zadnjih dveh mesecih so se srečali s številnimi državljani, v svetu pa sodelujejo številni strokovnjaki. Na elektronski naslov digitalizacija so prejeli številne predloge.


Rešitve naj bi prihranile veliko časa in živcev državljanom, med drugim na področju javne uprave:

  • e-gradbeno dovoljenje (ne le elektronska oddaja, ampak tudi spremljanje vloge, v kateri fazi je),
  • e-osebna oz. biometrična osebna izkaznica (pogoj je sprejetje zakona),
  • informativni izračun družinskih prejemkov (staršem bi prihranil izpolnjevanje številnih obrazcev s podatki, ki jih ima država že ima zbrane, upravičenec bi imel možnost ugovora v primeru nepravilnega izračuna),
  • ukinitev prometnega dovoljenja (samo papirja, še vedno ostajajo plačilo dajatev, sklenitev zavarovanja, pridobitev potrdila o tehnični ustreznosti ...),
  • davčni trajnik,
  • virtualno okence (stik prek avdio-video povezave, digitalno podpisovanje, avdio-video povezave, naročanje na termine, avtentifikacija, izmenjava dokumentov, izvajanje plačil),
  • enotni portal e-Slovenija (enotna vstopna točka in mobilna aplikacija za storitve kot so eUprava, zemljiška knjiga, Furs ...),
  • enotna davčna odločba (združila bi več različnih odločb, ki jih državljani prejemamo od Fursa: dohodnina, davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ...),
  • obvezen e-podpis sklepov in drugih odločb organov državne uprave, ki morajo biti posredovane naslovnikom tudi v elektronski obliki,
  • služba vlade za digitalno preobrazbo, ki bo pristojna za koordinacijo vseh aktivnosti države na področju digitalne preobrazbe javne uprave, gospodarstva in družbe.


Na področju gospodarstva:

  • poenostavitev poročanja podjetij državi (enkratno e-poročanje različnim uradom, kot so Furs, Ajpes, statistični urad, Banka Slovenije ...),
  • enotna e-točka za subvencije,
  • poenostavitev dela na daljavo (zmanjšanje administrativnih ovir, nadomestilo za stroške dela)
  • spodbujanje solastništva zaposlenih v zagonskih podjetjih (spremeni se sistem obdavčitve opcij in delnic zaposlenih tako, da bo ta oblika nagrajevanja postala privlačna tako za zaposlene kot delodajalce),
  • videoidentifikacija za kriptoborze,
  • spodbujanje investicij v zagonska podjetja in alternativne investicijske sklade,
  • e-notarske storitve (čim več notarskih storitev prek digitalnega podpisa, videoklica),
  • privabljanje slovenskih in tujih strokovnjakov v Slovenijo (po nizozemskem zgledu bi uvedli dohodninsko olajšavo v višini 30 odstotkov bruto plače za domače in tuje strokovnjake, ki se vrnejo oziroma priselijo v Slovenijo zaradi zaposlitve na področju inženirskih in drugih deficitarnih poklicev z visoko dodano vrednostjo).


Na področju novih tehnologij:

  • enotna platforma za javne oblike prevozov (mobilna aplikacija, ki bo povezovala različne oblike javnih in drugih prevozov, kot so mestni in primestni avtobusi, vlaki in mestna kolesa),
  • samodejno podnaslavljanje za gluhe in naglušne,
  • mednarodni inštitut za umetno inteligenco,
  • rezervna sestava Slovenske vojske za IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) strokovnjake,
  • mednarodni poligon za kibernetsko varnost (testiranje sistemov, ali so varni pred kibernetskimi napadi).


​Na področju izobraževanja:

  • uvedba digitalnega bona za zmanjševanje digitalne neenakosti (v prvi fazi za upokojence). Digitalni bon bodo upravičenci lahko unovčili pri ponudnikih izobraževanj oziroma tečajev, ki bodo izbrani prek javnega razpisa. Pri izvajanju bo poseben poudarek namenjen uporabi spletnih storitev javne uprave.
  • spodbujanje mednarodnih IKT-programov,
  • uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike tudi v osnovne šole (izboljša opremljenost učilnic z digitalno infrastrukturo in okrepi zmožnosti učiteljskega osebja pri uporabi digitalne tehnologije),
  • povečanje vpisnih mest na ITK-študijih,
  • digitalizacija učnih procesov v šolah (posodobijo se obstoječi učni programi, omogoči se nakup orodja za preverjanje znanja na daljavo, zagotovi e-učbenike in e-delovne zvezke ter ostale tehnične pogoje za izvedbo učnega procesa v digitalni obliki).


​Na področju zdravstva:

Mark Boris Andrijanič. FOTO: Igor Mali
Mark Boris Andrijanič. FOTO: Igor Mali
  • e-oskrba (oddaljena digitalna oskrba na domu najprej za 5.000 najbolj ogroženih starostnikov in invalidov),
  • telemedicina za onkološke in kronične bolnike,
  • mobilna aplikacija za e-Zdravje, prek katere bo imel posameznik enostaven dostop do lastnih zdravstvenih podatkov, zdravstvenih potrdil, napotnic in receptov,
  • odprava papirnega poslovanja med zdravstvenimi institucijami (kartonov ne bi več prenašali med institucijami),
  • ​digitalizacija cenikov in obračunov zdravstvenih storitev ter njihovo upravljanje z vzpostavitvijo enotnega obračunskega modul na ZZZS v oblaku, ki ga uporabljajo vsi izvajalci zdravstvenih storitev,
  • enotni nacionalni šifranti (posamezni sistemi za zdravstvene delavce bi bili tako povezani in bi zagotavljali učinkovito zdravljenje pacientov),
  • enotno naročanje pripomočkov in zdravil.


​Na področju digitalne diplomacije:

  • ​strateška partnerstva z digitalnimi šampioni, naprednimi državami, mesti in univerzami, IT-podjetji,
  • razvojno gospodarsko predstavništvo v Silicijevi dolini,
  • pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino,
  • digitalni nomadi (redno zaposlene osebe, ki opravljajo delo v drugih državah, podjetjih. Med njimi bi bilo veliko Slovencev zaposlenih v tujini, povečali bi pretok znanja in izkušenj, povečali prihodke v državni proračun in okrepili prepoznavnost Slovenije.),
  • aktivno sooblikovanje evropskih digitalnih politik.

Za konkretne ukrepe bodo pripravili načrte, da bodo videli, kakšne zakonodajne spremembe so potrebne. V večini primerov gre za podzakonske akte ali druge spremembe, je pojasnil Andrijanič. Digitalna kvalificirana potrdila naj bi lažje pridobivali prek virtualnih okencev.

Ukrepov niso izbirali po njihovih finančnih učinkih, ampak po tem, kako bi z njimi Slovenijo v digitalnem pogledu uvrstili med pet najboljših evropskih držav. ​Digitalno nepismenost naj bi reševali predvsem s t. i. digitalnim bonom ter z uvajanjem učenja digitalnih veščin že v osnovnih šolah.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas