KOSTUM

Stoletna svilena ruta Plečnikove sestrične

Kulturno-turistično društvo Hotedršica je predstavilo hotenjski pripadnostni kostum, ki ga je nosila Frančiška Plečnik Benigar.
Fotografija: Zavezovanje peče Foto: Siniša Rančov
Odpri galerijo
Zavezovanje peče Foto: Siniša Rančov

»Ob Plečnikovem letu smo se odločili, da bomo poustvarili pripadnostni kostum gospe Frančiške Plečnik Benigar, male sestrične arhitekta Jožeta Plečnika,« je povedal Roman Treven, ki je povezoval niti slovesnega dogodka. »Fotografija gospe Frančiške v hotenjskem pripadnostnem kostumu je do zdaj najstarejši vir, ki priča o takšnem oblačilu iz Hotedršice.« Kostum, ki ga je nosila članica KTD Hotedršica Andrejka Mikuž, je predstavil etnolog dr. Bojan Knific. Projekt rekonstrukcije in predstavitve kostumov je potekal ob podpori občine Logatec in Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Logatec.

Zavezovanje peče Foto: Siniša Rančov
Zavezovanje peče Foto: Siniša Rančov
»Fotografija iz družinskega albuma iz leta 1925, ki je nastala ob odprtju gasilskega doma v Hotedršici, je prvi dokument, ki je pritegnil pozornost in pokazal, kako so bila nekatera mlada dekleta v kraju oblečena ob posebnih priložnostih,« je povedala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. »Na njej je namreč devetnajst deklet in žena iz Hotedršice, katerih podoba je posebna – na neki način uniformna, a v nadrobnostih precej različna. Gre za pripadnostno kostumirana dekleta, ki so s svojimi preoblekami pričevala o slovesnosti dogodka ter izražala in poudarjala nacionalno pripadnost. Z intenzivnim raziskovanjem je bilo odkritih še nekaj drugih fotografij, s katerih so razvidne nekatere tedanje lokalne posebnosti predstavljanja oblačilne dediščine, ki pa je še vedno ni bilo mogoče opredeliti kot unikatno hotenjske.«

Krilo z životkom

Hotedršica je kraj, ki kljub majhnosti premore nezamenljivo identiteto prebivalcev. Pri odkrivanju njene bogate kulture in kulturne dediščine ima posebne zasluge KTD Hotedršica, še posebno njen član Roman Treven, ki je aktiven na različnih področjih, vseskozi pa ga zanima preteklost. V svojem predanem in tankočutnem brisanju prahu z zgodovine kraja in tudi širšega območja je prišel do zanimivega odkritja glede oblačenja Hotenjcev ob posebnih priložnostih oziroma njihove oblačilne dediščine. Treven se je zato povezal s stroko, in sicer z dr. Bojanom Knificem, najvidnejšim strokovnjakom za pripadnostno kostumiranje, ki je vodil raziskavo in bdel nad projektom.

Frančiška Plečnik, poročena Benigar, v noši. Fotografijo hrani Miran Klemenc.
Frančiška Plečnik, poročena Benigar, v noši. Fotografijo hrani Miran Klemenc.
»Oblačilno podobo Frančiške Plečnik iz leta 1913 bi po osnovnem kroju in značilnostih lahko umestili v alpski tip oblačenja, ki ga je pri ženskah ključno zaznamovalo krilo z životkom,« dodaja Stibilj Šajnova. »Osnova torej izkazuje oblačenje na alpskem oblačilnem območju ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja, a je prilagojena razmeram, kakršne so vladale v začetku 20. stoletja, ko so to preteklo podobo poustvarili.«

Še dragocenejše pričevanje o lokalni oblačilni dediščini je prinesla fotografija iz leta 1913, na njej pa je med drugimi v (pre)obleki, sorodni tistim, ki jih imajo dekleta na fotografiji iz leta 1925, tudi Frančiška Plečnik iz Hotedršice, pozneje poročena Benigar in preseljena v Ilirsko Bistrico. Edini ohranjen kos oblačil iz proučevanega obdobja je prav njena svilena ruta z resami.

»Obleka Frančiške Plečnik Benigar se razlikuje od oblek ostalih, pražnje oblečenih žensk na fotografiji, in je jasen dokaz, da gre za (pre)obleko oziroma kostum,« je še povedala Stibilj Šajnova. »Na osnovi poznavanja oblačilne dediščine ter primerjalne in analitične metode je dr. Bojan Knific izoblikoval osnove za rekonstruiranje njene oblačilne podobe in podobe oblačenja deklet, ki jih najdemo na fotografiji iz leta 1925.«

Plečnikov odtis

API IMPORT
API IMPORT
Fotografsko gradivo priča, da so bili moški sicer lepo oblečeni, a za zdaj težko zapišemo, da so bili po čem zelo posebni, še razmišlja Anamarija Stibilj Šajn. »Rekonstrukcija pripadnostnega kostuma, zaznamovanega z lokalnimi posebnostmi, ki jo je izdelala Andreja Stržinar, mojstrica zgodovinskih kostumov, ob pomoči hčerke Klare Peternelj, pa tudi čevlji, ki jih je naredil Primož Štajnar, in peča, ki je prišla izpod rok Sonje Porenta, so dokaz ohranjanja vloge in pomena kulturne dediščine, so prispevek k narodnostni in lokalni zavednosti ter pomemben prispevek k spoznavanju navad, šeg, estetskih vrednosti in načina življenja naših prednikov.«

Z rekonstrukcijo pripadnostnega kostuma, ki ga je nosila Frančiška Plečnik, se posredno poklanjamo tudi arhitektu Jožetu Plečniku, čigar 150-letnico rojstva praznujemo letos. Frančiška je bila njegova mala sestrična. Plečnikov oče Andrej se je rodil leta 1835 v Hotedršici in je tudi po odhodu iz kraja ohranil stike s sorodniki. Tudi njegov sin, arhitekt Jože Plečnik, je večkrat prihajal v kraj in naročal pomembne kose pohištva pri tamkajšnjem mizarskem mojstru, bratrancu Ivanu Plečniku. Po načrtih Jožeta Plečnika je urejen tudi prostor okrog cerkve in župnišča. Primož Hieng

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas