Številni praznovali z Julijo in Francetom (FOTO)
Kranj se s ponosom spominja največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Kako tudi ne, saj je v mestu živel in delal, a žal veliko prezgodaj tudi umrl. V Kranju je tudi pokopan, v gaju, ki nosi njegovo ime, po velikem poetu so poimenovali gledališče, brez Prešernove ulice tudi ne gre, ponašajo pa se še s Prešernovo hišo, kjer je v nadstropju spominski muzej, pod njim pa galerija z raznovrstnim programom.
Pred približno 15 leti so v Kranju prav na praznični dan, torej 8. februarja, prvič organizirali Prešernov smenj, ki je vedno privabil množico obiskovalcev ter tistih, ki imajo na takem semanjskem dnevu kaj pokazati in ponuditi. Med njimi so rokodelci, umetniki in drugi ustvarjalci. Prešernov smenj jim je uspelo pripraviti včeraj, kljub negotovim koronskim časom, vendar z izjemno udeležbo številnih obiskovalcev, ki so že pred uradnim začetkom prihajali v središče mesta.
Ob tem so organizatorji sestavili izčrpen in izjemno bogat program dejavnosti v galerijah in Gorenjskem muzeju, med drugim razstavo Prešeren – Pesnik v njegovi hiši, prav tam pa še razstavo o ženskih likih v Prešernovi poeziji. Tisti, ki obožujejo domačo hrano, so si lahko v gradu Khislstein brezplačno ogledali razstavo Gorenjskega muzeja Kaša, žganci, zelje – Dediščina prehrane na Gorenjskem za sodobno rabo in seveda vrsto drugih razstav.
Praznik za obrtnike
Ob začetku sejmarjenja je predsednik državnega zbora Igor Zorčič v prisotnosti kranjskega župana Matjaža Rakovca, podžupana Janeza Černeta ter direktorja Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemena Malovrha položil venec k Prešernovemu spomeniku pred kranjskim gledališčem.
Žal pa danes v Kranju niso izpeljali tradicionalnega srečanja s Prešernovimi nagrajenci v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj in pogovora z njimi v Prešernovem gledališču. Dogodek, ki so ga poimenovali Shod muz na kranjskem Parnasi, bo šele 25. februarja.
Sicer pa gre kranjskim organizatorjem vse priznanje, da jim je kljub trenutnim zdravstvenim ukrepom uspelo izpeljati Prešernov smenj. Preverjanje pogojev PCT je potekalo brez zapletov, tudi v veselje približno 60 razstavljavcev domače in umetnostne obrti, ki so poleg prehrambnih izdelkov ponudili še marsikaj zanimivega.
Rokodelka Mojca Hudobivnik iz Tržiča je na svoji stojnici ponudila imenitne pletenine in druge tekstilne izdelke, na primer predpasnike, kape in torbe iz starih kavbojk. Anton Petek iz Mozirja je predstavil vrsto ljudskih glasbil in ekološke lesene sveče, ki so lahko zgolj za okras, gorijo pa ne. Delavnica Kosmač iz Tržiča je pokazala številne miselne igre iz masivnega lesa, ki ponujajo obilico zabave in miselne aktivnosti. Družina Bončina se je v Kranj pripeljala iz Čadrga pri Tolminu, ponudili pa so njihove odlične sire, ki jih pridelujejo na ekološki turistični kmetiji Pri Lovrču. S Prešernovega semnja je marsikdo odšel tudi s kakšno kremo, dezodorantom in drugimi podobnimi izdelki za lepše življenje.
Če je šlo že vse kot po maslu, pa smo kar pogrešali znamenite kranjske lajnarje, ki jih letos ni bilo na ulicah in trgih gorenjske prestolnice. V sprehodu po mestu smo srečali Rastka Rastislava Tepino, kranjskega lajnarja, ki je na kratko in simbolično odgovoril le: »Elektrika,« kar je pomenilo, da je lajnarsko glasbo iz trakov in piščali zamenjalo na trenutke prehrupno ozvočenje.
60
razstavljavcev domače in umetnostne obrti se je predstavilo.
V pisani množici smo opazili Andreja Šifrerja, ki sicer ni nastopal, se je pa rad nastavil fotografskemu objektivu. Prav tako sta bila velikokrat fotografirana Julija in sam France Prešeren, ki se vsako leto vrača v mesto, kjer je končal svoje pesnikovanje in odvetniško delo, rad obiskoval kranjske gostilne in tu tudi za vedno zaspal.
