Ste videli, kako je primorski afrodiziak osvojil Prekmurje (FOTO)
Čeprav jim minuli konec tedna, ko so nas obiskali ledeni možje, vreme ni bilo posebej naklonjeno, so pred vaškim domom v Dolgi vasi že desetič uspešno izvedli prireditev Dan špargljev in špargljevih jedi, in sicer v organizaciji tamkajšnje Krajevne skupnosti in Kulturno-turističnega društva Jani Feher.
Najboljše jedi se pripravi iz svežih špargljev.
V naselju tik ob madžarski meji, kjer se je prireditev začela s kulturnim in glasbenim programom, prideluje šparglje na večjih površinah že šest domačinov. Dolga vas je tako nedvomno postala kraj z največjo pridelavo špargljev v severovzhodnem delu Slovenije, za začetnike velja Vlado Radikon, čigar predniki so po drugi svetovni vojni prišli v Prekmurje iz Marezig na Primorskem. In s seboj prinesli tudi šparglje.
Na sto in en način
Tako je podobno kot že devetkrat doslej na prizorišču zadišalo po različnih jedeh, kot so špargljev langoš, pečenice s šparglji, hamburger s šparglji, dödoli s šparglji, špargljevi njoki, palačinke iz špargljev, solata iz špargljev, šparglji, oviti v slanino, chilli con carne s šparglji, špargljeva pica, špargljevi trganci, golaž s šparglji, rižota z gamberi in šparglji, losos na žaru z limonino omako s šparglji in mladim krompirjem, tortilje s špargljevim nadevom ter špargljeve miške in princeske, pripravljale pa so jih družine Radikon, Gomzi in Sarjaš.
6 pridelovalcev špargljev je v Dolgi vasi.
Svoj pisker je pristavila tudi Krajevna skupnost Dolga vas, ki je obiskovalcem skuhala špargljev pörkölt oziroma golaž po naše. Obiskovalci od blizu in daleč so tako zares uživali ob dobrotah, v popoldansko-večernem delu prireditve pa jih je zabavala prekmurska glasbena skupina Blue Planet.
Z njive čim prej na krožnik
Uživanje špargljev je torej v Prekmurju vse bolj priljubljeno, kar potrjuje tudi tradicionalna prireditev. Njeno odprto kuhinjo, ponudbo lokalnih vinogradnikov, pokušino okusnih jedi in ne nazadnje pester kulturni program privabijo veliko obiskovalcev tudi z Madžarske in Hrvaške ter iz Avstrije. Glavni cilj prireditve je popularizacija še ne tako znane kulturne rastline prek pisane gastronomske ponudbe.
Več kot 10 tisoč sadik
Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost nadaljuje izvajanje aktivnosti v okviru projekta vzpostavitve in delovanja 29 hektarjev velike vzorčne kmetije v Banuti in njenih enot v občinah Dobrovnik, Hodoš, Lendava, Moravske Toplice in Šalovci. Gre za območje, na katerem živi madžarska narodna skupnost. V naselju Banuta so tako konec tedna na pol hektarja njivskih površin zasadili več kot 10.000 sadik špargljev različnih sort. Trajni vzorčni nasad ni namenjen samo pridelavi, temveč bo služil tudi za terensko izobraževanje kmetovalcev. Prvi pridelek pričakujejo že čez dobro leto, ponudili pa ga bodo javnim zavodom, drugim organizacijam in prebivalcem. Vzorčni nasad špargljev je le prvi korak PMSNS na področju kmetijstva, s katerim želijo narodnostno območje ob meji z Madžarsko vključiti v širšo oskrbo slovenskega trga z zelenjavo. Pri tem temeljijo na tradiciji in znanju lokalnih pridelovalcev. Projekt naj bi v prihodnjih letih odprl možnosti novih zaposlitev na področju kmetijstva na narodnostno mešanem območju, spodbudil generacijske pomladitve na kmetijah, pripomogel h krepitvi socialno-ekonomske osnove podeželja in prispeval k razvoju infrastrukture.
Za jedi, pripravljene iz špargljev, skrbijo predvsem lokalni pridelovalci in lendavske Terme. Spet je bilo jasno, da je zanimanje za to zdravo vrsto zelenjave veliko, zato jo tudi brez težav prodajo. Letos so jih zaradi slabega vremena pridelali nekoliko manj kot prejšnja leta, a so kljub temu zadovoljni. Maj in junij sta meseca, ko je na trgu največ špargljev in so tudi najbolj kakovostni, najboljše jedi pa se pripravi iz svežih, pobranih isti dan, poudarja Katja Sarjaš, ki dodaja, da je v Dolgi vasi šest domačij, kjer jih pridelujejo na večjih površinah, torej za prodajo na trgu. Začetnik pridelave te zelenjave v Dolgi vasi in pobudnik organizacije prireditve Dan špargljev in špargljevih jedi je bil pred leti Vlado Radikon.
Okusni in dobrodejni
Šparglji že od nekdaj veljajo za zelo zdravo živilo. Vsebujejo veliko mineralov in vitaminov, so nizkokalorični, varujejo srce in ožilje, veljajo pa tudi za afrodiziak. Ščitijo tudi celice jeter pred strupi iz alkohola, pomagajo pri težavah z mehurjem in ledvicami ter blažijo menstrualne težave. So zelnata trajnica, uživamo pa mlade poganjke, ki uspevajo v pomladnih mesecih.
Lahko so zelene ali bele barve, odvisno od pridelave. V Sloveniji rastejo štiri vrste: navadni, lasasti, obmorski in ostrolistni špargelj, ki je bolj znan kot divji. Pri nas so jih gojili že pred prvo svetovno vojno, privoščili pa so si jih le premožni. Po drugi svetovni vojni so izginili, pridelava pa se je znova pojavila konec 80. let prejšnjega stoletja, sprva na Primorskem, danes pa šparglje znova pridelujemo po vsej državi.
