PREHRANA IN TELESNA DEJAVNOST
Slovenci smo čedalje debelejši
Skoraj polovica odraslih Slovencev je prekomerno hranjenih.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Getty Images/istockphoto
LJUBLJANA – Ob svetovnem dnevu debelosti, mnoge institiucije opozarjajo na prekomerno težo in debelost, zlasti med otroki. Kakšno je stanje v Sloveniji, smo preverili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Po zadnji raziskavi CINDI Z Zdravjem povezan življenjski slog 2016, ki jo izvaja NIJZ med odraslimi prebivalci Slovenije, je prekomerno hranjenih 48,9 odstotka moških in 28,3 odstotka žensk, medtem ko je debelih 20 odstotkov moških in 14,6 odstotka žensk.
Od leta 2001 narašča delež debelih pri obeh spolih, še zlasti pa med moškimi in tistimi iz nižjega samoocenjenega družbenega sloja. Prav tako debelost narašča s starostjo. »Seveda je treba opozoriti, da niso vse debelosti enake, torej ne gre vedno za povečanje telesne teže na račun maščevja, ampak poznamo tudi t. i. sarkopenično debelost, ki je posledica tudi sočasno zmanjšane funkcionalne-mišične mase, ki je pomembnejša kot sam delež maščobe v telesu,« opozarjajo na inštitutu. Ta ni značilna le za starejše kot del naravnih sprememb, ampak se pojavlja tudi že med mladimi, ki so zelo slabo telesno pripravljeni, kar je še zlasti skrb vzbujajoče.
Slovenija je sprejela 10-letni nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti Dober tek, Slovenija kot odziv na porast debelosti in kroničnih bolezni, ki se pojavljajo vse bolj zgodaj, tudi že pri otrocih. »Z njim želimo ustvariti razmere, kjer bodo vsi prebivalci imeli dobre prehranjevalne in gibalne navade ter dostop do zdravih izbir in zdravega okolja. To lahko dosežemo le skupaj z medsektorskim, celovitim pristopom in sodelovanjem,« so prepričani na NIJZ.
Prekomerno prehranjenih je bilo v letu 2016 nekaj manj kot 20 % fantov in nekaj več kot 18 % deklet, debelih pa nekaj več kot 12 % fantov in 8 % deklet.
Od leta 2001 narašča delež debelih pri obeh spolih, še zlasti pa med moškimi in tistimi iz nižjega samoocenjenega družbenega sloja. Prav tako debelost narašča s starostjo. »Seveda je treba opozoriti, da niso vse debelosti enake, torej ne gre vedno za povečanje telesne teže na račun maščevja, ampak poznamo tudi t. i. sarkopenično debelost, ki je posledica tudi sočasno zmanjšane funkcionalne-mišične mase, ki je pomembnejša kot sam delež maščobe v telesu,« opozarjajo na inštitutu. Ta ni značilna le za starejše kot del naravnih sprememb, ampak se pojavlja tudi že med mladimi, ki so zelo slabo telesno pripravljeni, kar je še zlasti skrb vzbujajoče.
Tudi med otroki je še vedno veliko tistih, ki so prekomerno hranjeni. FOTO: Getty Images/istockphoto
Število debelih otrok se je 30 let vztrajno povečevalo
Debelost tudi v Sloveniji postaja velik javnozdravstveni problem, saj zmanjšuje kakovost in dolžino življenja ter povečuje obolevnost, kar pomeni tudi veliko ekonomsko breme. Za državo, kot je Slovenija, je po besedah inštituta nenormalno, da se nam je tri desetletja povečeval delež prekomerno hranjenih in debelih otrok, na kar so opozorili podatki SLOFit, ki jih sistematično zbira fakulteta za šport v okviru športno-vzgojnega kartona.Možnost oblikovati zdrav življenjski slog mora biti dana vsem ne glede na njihov družbeno-ekonomski status, spol ali starost.
Slovenija je sprejela 10-letni nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti Dober tek, Slovenija kot odziv na porast debelosti in kroničnih bolezni, ki se pojavljajo vse bolj zgodaj, tudi že pri otrocih. »Z njim želimo ustvariti razmere, kjer bodo vsi prebivalci imeli dobre prehranjevalne in gibalne navade ter dostop do zdravih izbir in zdravega okolja. To lahko dosežemo le skupaj z medsektorskim, celovitim pristopom in sodelovanjem,« so prepričani na NIJZ.
