KORONASEZNAMI

Skrivnostno: vladne poteze, ki ostajajo brez pojasnil

Premier Janez Janša je pred dnevi izjavil: »O teh seznamih odločajo številke, ne odloča vlada.​«​ A na zelenem seznamu varnih držav jih kar 11 beleži več kot 10 okuženih v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev.
Fotografija: Simbolična fotografija. FOTO: Voranc Vogel, Delo
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Voranc Vogel, Delo

Slovenija ima od prejšnjega tedna prenovljena zeleni in rdeči seznam. Prvi pove, katere države so varne, drugi pa, ali bomo morali po vrnitvi od tam v karanteno, če gledamo zgolj s stališča Slovencev.

Tokrat se bomo osredotočili na zeleni seznam, ki je po novem precej podaljšan in šteje 35 držav. Za vsako od njih smo izračunali kazalnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz), po katerem se države razvršča med epidemiološko varne in tiste, ki to niso. Če je vrednost kazalnika do vrednosti 10 okuženih v 14 dneh na 100.000 prebivalcev, je država varna in primerna za zeleni seznam. A na slovenskem zelenem seznamu je kar 11 držav, ki bi po številkah bolj ustrezale uvrstitvi na rumenega.

Zeleni seznam. Zgolj za primerjavo smo vključili še podatek za Slovenijo. VIR: ECDC, lastni izračun. FOTO: A. L.
Zeleni seznam. Zgolj za primerjavo smo vključili še podatek za Slovenijo. VIR: ECDC, lastni izračun. FOTO: A. L.

Prilagamo grafiko (s klikom nanjo se poveča in bo lažje berljiva), ki smo jo pripravili na podlagi v petek dostopnih podatkov o številu okužb v zadnjih 14 dneh. Na njej smo jasno označili, katere države izpolnjujejo kriterij Nijz za varno državo in katere ne. Takšnih, ki ga ne, je 11, drži pa, da je med njimi kar nekaj takšnih, ki imajo primerljivo epidemiološko sliko s Slovenijo (na grafiki moder stolpec). Med državami zelenega seznama najbolj izstopa Andora, manjša država, katere kazalnik ima vrednost 28,47, podobno kot Hrvaška, le da južna sosede ne sodi med tako imenovane varne države. Sledita Španija (17,77) in Švica (15,26). Za primerjavo: kazalnik Nijz za Slovenijo je po petkovih podatkih znašal 12,84, kar nas uvršča med tako imenovane nevarne države. Da smo v rumenem območju, je pred časom dejal tudi predsednik vlade Janez Janša

Predsednik vlade je takrat v intervjuju za Odmeve na RTV Slovenija izjavil še: »Država na rdeči seznam preide, ko doseže 40 okužb na 100.000 prebivalcev v 14 dneh.«

»O teh seznamih odločajo številke, ne odloča vlada. Hrvaška je bila uvrščena na rumeni seznam dva ali tri dni pred volitvami avtomatsko. Takrat so vsi, ne vem, pričakovali, da se to ne bo zgodilo zaradi političnih razlogov, ampak se je to vseeno zgodilo, ker je to kriterij, ki države uvršča na različne sezname.«

Brez konkretnih pojasnil

Glede na to, da je predsednik vlade dejal, da o seznamu odločajo številke in ne vlada, ker je omenjal kriterije, smo vladni urad za komuniciranje (Ukom) prosili za odgovor, kako se države uvršča na sezname. Prosili smo za konkretna pojasnila, kako je prišlo do junijskega sprejema odločitve, da se na rdeči seznam uvrstijo, denimo Srbija, – ko je bila na rdečem seznamu, je bila vrednost kazalnika 12,90 –, Združeno kraljestvo, 25,15, Albanija, 25,99, in BiH, 26,21 (mimogrede, vrednost kazalnika za Hrvaško je tik pod 30, pa je še danes na rumenem seznamu), saj so bile še daleč od vrednosti 40 okuženih v 14 dneh na 100.000 prebivalcev, o kateri je govoril predsednik vlade. Objavljamo odgovor, ki smo ga prejeli (nelektorirano): 

Simbolična fotografija. FOTO: Voranc Vogel, Delo
Simbolična fotografija. FOTO: Voranc Vogel, Delo
»Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) natančno spremlja epidemiološko situacijo v Sloveniji in svetu ter na podlagi tega pripravlja ocene epidemiološkega stanja. Pri tej oceni upošteva transparentne kriterije, ki vključujejo število potrjenih primerov okužbe s COVID-19 v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev ter število opravljenih testiranj na COVID-19.

Na podlagi ocene epidemiološke situacije Vlada s sklepom določi in spreminja seznam epidemiološko varnih držav in držav s poslabšanimi epidemiološkimi razmerami (ti. zeleni in rdeči seznam). Opisan postopek razvrščanja na seznam je določen v 9. členu, za države na rdečem seznamu pa v 11. členu Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in kontrolnih točkah na notranjih mejah RS.

Poleg kriterijev, ki jih pri svoji oceni uporablja NIJZ, Vlada torej vsakokrat upošteva še druge dejavnike, okoliščine. Tako je bilo tudi za države, ki jih omenjate, v obdobju, ko so bile razvrščene na rdeči seznam
.« (nelektorirano)

Preverili smo oba člena omenjenega odloka, a v njem nismo zasledili ničesar o mejnih vrednostih ali kako se države razporejajo na katerega od seznamov. Po pojasnila smo se zato znova obrnili na Ukom, katerega vršilec dolžnosti je direktor Uroš Urbanija. Njihov odgovor je bil tokrat precej krajši: »V prejšnjem odgovoru smo vam posredovali vsa pojasnila in k temu ne bomo ničesar dodali.«

Mimogrede: o tem, da so (bile) nekatere države na rdečem seznamu, četudi niso sodile, vsaj po številkah ne (drugih objektivnih kriterijev ne poznamo, saj nam jih vladni urad za komuniciranje ni želel zaupati), smo poročali v članku Kmalu spremembe na zelenem in rdečem seznamu? To so zadnje številke. Med državami rdečega seznama je bilo z vrednostjo kazalnika 12,52 tudi Združeno kraljestvo, kar smo v članku tudi izpostavili. To nenavadnost so ob zadnji spremembi seznama popravili in Združeno kraljestvo z rdečega seznama kar mimo rumenega prenesli na zelenega.

Kako vlada določa, na kateri seznam se uvrsti katera od držav, še zdaj ne vemo. Vse, kar vemo je, da včasih kazalnik Nijz upoštevajo, spet drugič pa ne. Katere so tiste druge objektivne (ali subjektivne) okoliščine, ki jih še upoštevajo, pa očitno ne bomo vedeli nikoli.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas