MAKETE

Ruska kapelica v pomanjšani obliki

Repliko, ki bo kmalu na ogled v Pivki, je izdelal Franci Pogačar in zanjo porabil več kot 3500 ur.
Fotografija: Franci Pogačar v svoji urejeni delavnici preživi precej časa. Fotografije: Lojze Adamlje
Odpri galerijo
Franci Pogačar v svoji urejeni delavnici preživi precej časa. Fotografije: Lojze Adamlje

Izdelava maket je zahtevno in natančno delo, ki stremi k popolnemu posnetku originala. Izdelujejo jih za načrtovane projekte in so nazoren prikaz. Franci Pogačar iz Polja pri Ljubljani, ki ima v kletnih prostorih maketarsko delavnico, v podstrešni sobi pa galerijo, kjer hrani makete slovenskih kozolcev, se tega dobro zaveda. Štiri makete kozolcev so trenutno razstavljene v Tehniškem muzeju v Bistri, ena pa v Loškem muzeju v Škofji Loki.

Profesor Vito Hazler z Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ga je navdušil za izdelavo replike kozolca s kamnitimi stebri iz Krnske vasi nad Vrsnim.
Profesor Vito Hazler z Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ga je navdušil za izdelavo replike kozolca s kamnitimi stebri iz Krnske vasi nad Vrsnim.

Prejemnik zlate vitice

Z maketarstvom se ukvarja od leta 1996, ko se je upokojil. Od takrat je izdelal 26 maket kozolcev, ki stojijo v različnih slovenskih krajih. Ko se je vselil v novo hišo, je dobil idejo, da bi na vrtu postavil manjši kozolec. Že prej se je odločil, da izdela maketo, in pri tem naletel na kup težav, tako da je zamisel opustil. Pa ne za dolgo, saj se je kmalu lotil makete enega izmed slovenskih kozolcev. V glavnem gre za replike v razmerju 1:25, ki v dolžino merijo okoli 60 cm, pol manj v širino, visoke pa so od 40 do 52 cm. Tavčarjev kozolec z Visokega nad Škofjo Loko v dolžino meri en meter. Leta 2002 je svoj kozolec prvič poslal na razstavo domačih in umetnih obrti v Slovenj Gradec, leta 2008 pa je tam dobil zlato vitico, najvišje priznanje za rokodelsko obrt.

Franci Pogačar v svoji urejeni delavnici preživi precej časa. Fotografije: Lojze Adamlje
Franci Pogačar v svoji urejeni delavnici preživi precej časa. Fotografije: Lojze Adamlje
Zadnja maketa je replika Ruske kapelice izpod Vršiča, za katero je porabil več kot 3500 ur. Originalnega načrta kapelice mu ni uspelo dobiti, a je zadrego rešil dr. Janez Bogataj, sicer njegov najboljši kritik, ki ga spremlja in vzpodbuja ter mu pomaga z nasveti. Večkrat je moral obiskati stavbo pod Vršičem, v veliko pomoč mu je bila tudi knjiga, posvečena temu neverjetnemu pomniku prve svetovne vojne, ki jo je napisalo več slovenskih avtorjev. Sočasno z zunanjostjo je ustvarjal tudi notranjost: v oknih so prava stekla, police in žlebovi so iz bakra, ob kapelici je celo kamnita grobnica. Kmalu bo na ogled v Parku vojaške zgodovine Pivka, kjer bo 8. novembra predsednik Borut Pahor odprl razstavo z naslovom Življenje za c(es)arja – vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju.

Ko odpremo vrata, lahko v notranjosti občudujemo oltar z ikonami.
Ko odpremo vrata, lahko v notranjosti občudujemo oltar z ikonami.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas