V ČASU KARANTENE

Romska naselja so tempirana bomba, nekateri še vedno feštajo

Objavljeno 03. april 2020 07.08 | Posodobljeno 03. april 2020 07.18 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Romi nimajo mask, rokavic, razkužil in celo ne vode. Večina se drži omejitev, nekateri pa se še vedno zabavajo.

Pogrešajo tudi vodo, to jim ponekod dostavljajo gasilci. FOTO: Bojan Rajšek
»Če bo zbolel en Rom, se bo okužilo celo naselje,« ugotavlja Duško Smajek, romski svetnik v Mestni občini Novo mesto. Ne bi se okužilo le celo naselje, virus bi se kaj hitro razširil še v druga, vprašanje pa je predvsem, ali bi naš zdravstveni sistem to zdržal.

Za primer vzemimo samo največje dolenjsko romsko naselje Brezje in Žabjak pri Novem mestu, kjer naj bi po zadnjih podatkih uradno živelo 720 Romov, neuradno se govori, da jih je celo blizu tisoč. Uradno število Romov v tem naselju se je v 35 letih več kot potrojilo! Družine so velike, mnogi bivajo v majhnih prostorih, enoprostornih hiškah, barakah, zabojnikih, brez ustreznih higienskih razmer, ki so zdaj, v času, ko poskušamo zajeziti širjenje koronavirusa, izjemnega pomena.

»Večina Romov dosledno upošteva stroge ukrepe vlade in se zadržuje doma, nekateri so celo prepovedali obiske, naredili so večjo zaloge hrane. Po mojih podatkih so številni Romi iz preventivnih razlogov zadržali otroke doma še pred razglasitvijo epidemije,« opaža Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov za Dolenjsko, in opozarja, da je koronavirus izjemno velika grožnja v romskih naseljih na jugovzhodu Slovenije, še posebno v predelih, kjer družine nimajo dostopa do pitne vode.


Govorice o enem okuženem


image
Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov za Dolenjsko FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Na začetku tedna se je kot blisk razširila informacija, da naj bi bil en Rom, ki je delal pri komunalnem podjetju, saj je s tem služil kazen, okužen. Menda naj bi celo pobegnil iz bolnišnice, ko je izvedel, da je pozitiven, potem pa da se niti domov ni hotel vrniti in da je na begu. Po drugih informacijah naj bi ga na testiranje celo peljali policisti, ker da se je med Romi govorilo, da je okužen, kar je povzročilo veliko panike. Na koncu se je izkazalo, da so iz muhe delali slona. »Res je prišel na bris en predstavnik romske skupnosti. Bil je izprašan in pregledan. Ker ni obstajala indikacija za odvzem brisa, mu je bilo svetovano, tako kot vsakemu, da gre domov v samoizolacijo. Postopek je torej potekal povsem v skladu z usmeritvami, brez incidentov,« je na naša poizvedovanja odgovoril prim. dr. Milivoj Piletič, specialist interne medicine in strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesto.

Če se torej večina Romov drži navodil pristojnih in se zadržuje doma, pa realnost, tako kot med večinskim prebivalstvom, ni povsem takšna, kot bi morala biti. Nekaj primerov naših opažanj: še zdaj, ko veljajo strogi ukrepi, se pred trgovino pripelje cel kombi Romov, seveda, tako kot običajno, z malčkom na prvem sedežu, in parkira na prostoru za invalide. Skupina osmih se napoti proti vhodu v trgovino, kjer jih ustavi varnostnik in jim pove, da gre lahko v trgovino le eden. Romi spoštujejo njegovo navodilo. Pri opazovanju vozil, ki vozijo po cesti v bližini romskega naselja, je kar veliko romskih. Verjetno se ne peljejo v službo, no, morda gredo v trgovino ali lekarno, v tem primeru je njihova pot upravičena. Tudi vožnja skozi romsko naselje pokaže, da so pripadniki etnične skupine zunaj, tako kot večino je tudi njih težko zadržati v hišah, otroci pa se veselo družijo, tako ob cesti kot na njej.


Virusa se bojijo bolj kot vojne


»Romi so na splošno boječi ljudje. Spomnimo se samo vojne za Slovenijo, takrat ni bilo nikjer nobenega. To stanje zdaj je podobno vojni, če ne celo hujše, saj je virus neviden in ne vemo, kje preži na nas. Zato se večina Romov resnično drži navodil, saj vidijo, da gre zares. Res pa je, da vsak nima možnosti, da bi si umival roke. Nekateri, ki so v tem času vsako leto praznovali na primer rojstni dan, so zdaj zabave odpovedali,« je dejal Bojan Tudija, nekdanji svetnik v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto, ki v svetniške klopi ni prišel kot predstavnik romske skupnosti, temveč kot kandidat na Listi za razvoj gospodarstva, in to s preferenčnimi glasovi.


V času karantene – fešte


image
Bojan Tudija FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
No, ampak nekaterih strogi ukrepi in karantena ne odvrnejo od tega, da ne bi živeli po ustaljenih tirnicah, in si vikende še vedno krajšajo s feštami. V prejšnjih časih, ki jih še ni krojil koronavirus, so bile zabave sestavni del romskega življenja. O tem vedo veliko povedati okoliški prebivalci, ki so jim te zabave kratile spanec ne le med vikendi, temveč tudi med tednom. Zabav je resda manj, a še vedno so. O dveh, ki sta se zgodili v enem od dolenjskih naselij, pričajo tudi posnetki na družabnih omrežjih: ena zabava, celo z živo glasbo, je bila 21. marca, druga teden pozneje. Posnetki kažejo, da se nekateri pač požvižgajo na ukrepe in karanteno: bogato obložene mize, paketi piva, glasba, ples, torej popoln odklop od vsakdanjih skrbi. Vsaj za čas prve zabave vemo, da je več občanov, ki so se spraševali, ali karantena ne velja za vse, klicalo policiste. Ti v naselje niso prišli. A na srečo gre le za posamične primere, izvemo, da tudi nekateri Romi teh zabav niso odobravali.


Poziv vladi


Po neuradnih podatkih v Sloveniji v 128 naseljih živi okoli 10.000 Romov, mnogo naselij je brez osnovne infrastrukture, tudi brez vode. Ker so torej Romi zaradi koronavirusa zaradi nezadostnih higienskih razmer visoko ogrožena rizična skupina, kar je zdravstveno tveganje tako za romsko manjšino kot tudi širšo skupnost, so v Zvezi Romov za Dolenjsko spisali poziv predsedniku vlade Janezu Janši.

»Za pomoč smo se pri Zvezi Romov za Dolenjsko že obrnili na civilno zaščito, Rdeči križ in druge, vendar nismo bili uslišani. Prepuščeni smo sami sebi, nemočni ujetniki nesrečnih okoliščin,« opozarjajo v pismu vladi in apelirajo, da bi morali biti v kriznih razmerah, kakršna je sedanja epidemija, deležni enake javne skrbi, zdravstvenega varstva in zdravstvene oskrbe kakor drugi državljani in državljanke.

»V Zvezi Romov za Dolenjsko predsednika vlade in vlado pozivamo, da pri lokalnih oblasteh posreduje, da se v romska naselja brez vode dostavijo cisterne z vodo. Prav tako pozivamo, da se prebivalcem v romskih naseljih zagotovi nujno zaščitno opremo, zaščitne maske in rokavice ter higienska dezinfekcijska sredstva in razkužila,« predlagajo Janši, saj čutijo, da so razmere v nekaterih romskih naseljih v tej situaciji brezizhodne. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc pravi, da bi morale težave s pitno vodo, ki se vlečejo že desetletja, v prvi vrsti reševati lokalne skupnosti. »Temelj, da sledimo zahtevanemu higienskemu minimumu, je pitna voda, ta pa ni problem le pri Romih, temveč tudi brezdomcih in migrantih, pitne vode nimajo niti državljani v nekaterih delih države, na primer na Goričkem,« je poudaril Muc in dodal, da ima v teh časih pomembno vlogo pri ozaveščanju Romov njihov radio Romic, ki gosti številne strokovnjake.




Deli s prijatelji