Prešernov spomenik stoji že 113 let
Natečaj za Prešernov spomenik je bil namenjen le umetnikom in arhitektom slovenske narodnosti.
Odpri galerijo
Spomenik je delo kiparja Ivana Zajca, arhitekta Maksa Fabianija in kamnoseka Alojza Vodnika.
Leta 1891 je Pisateljsko podporno društvo objavilo poziv Slovencem za zbiranje prispevkov za postavitev spomenika pesniku Francetu Prešernu ob stoletnici njegovega rojstva. Po začetnem uspehu je akcija skoraj zamrla, dokler ni sedem let pozneje predsednik Odbora za postavljanje Prešernovega spomenika postal ljubljanski župan Ivan Hribar; častna predsednika pa pesnik Simon Gregorčič in književnik Josip Stritar.
Kljub velikemu odzivu darovalcev (tudi z Dunaja, iz Prage, Zagreba, Sarajeva), organiziranju veselic, akademij in drugih prireditev ter izdajanju spominskih razglednic se do leta 1900 še ni zbralo dovolj denarja, a odbor je nadaljeval delo. Na natečaju za Prešernov spomenik, ki je bil namenjen »le umetnikom in arhitektom slovenske narodnosti«, je zmagal predlog kiparja Ivana Zajca s šifro Največ sveta otrokom sliši Slave. Ko je bil 1902. objavljen osnutek nastajajočega Prešernovega kipa, se je javnost burno odzvala in odbor je celo začasno ustavil dela. Ta so se nadaljevala, ko je kipar odboru dokazal, da je kip, ki je bil že v dunajski livarni, povsem skladen z natečajnim oziroma pozneje nekolikanj popravljenim predlogom. Bronast Prešeren stoji v salonskem oblačilu s knjižico svojih Poezij iz leta 1847 v levici, nad njim pa na skali sedi delno razgaljena mladenka z lovorovo vejico v roki, pesnikova muza, ki bdi nad njegovo genialnostjo in ga obenem slavi. Podstavek, ki ga je zasnoval arhitekt Maks Fabiani in kamnoseško obdelal Alojzij Vodnik iz Ljubljane, na dveh straneh dopolnjujeta reliefa z motivoma iz pesnikovih del: slovo Črtomira in Bogomile ter ribič. Med šestimi predlogi, kje naj spomenik stoji, je bil naposled izbran Marijin, od leta 1949 Prešernov trg.
Stroški izdelave in postavitve Prešernovega spomenika so od prvotnih 48.000 narasli na 71.000 kron. Devet metrov in pol visoki spomenik so slovesno odkrili v nedeljo, 10. septembra 1905, na trgu in ulicah ob Ljubljanici pa se je zbralo blizu 20.000 ljudi. Prešer'c je v 113 letih postal eden najbolj prepoznavnih simbolov mesta.
Prešer'c je postal eden najbolj prepoznavnih simbolov mesta.
Kljub velikemu odzivu darovalcev (tudi z Dunaja, iz Prage, Zagreba, Sarajeva), organiziranju veselic, akademij in drugih prireditev ter izdajanju spominskih razglednic se do leta 1900 še ni zbralo dovolj denarja, a odbor je nadaljeval delo. Na natečaju za Prešernov spomenik, ki je bil namenjen »le umetnikom in arhitektom slovenske narodnosti«, je zmagal predlog kiparja Ivana Zajca s šifro Največ sveta otrokom sliši Slave. Ko je bil 1902. objavljen osnutek nastajajočega Prešernovega kipa, se je javnost burno odzvala in odbor je celo začasno ustavil dela. Ta so se nadaljevala, ko je kipar odboru dokazal, da je kip, ki je bil že v dunajski livarni, povsem skladen z natečajnim oziroma pozneje nekolikanj popravljenim predlogom. Bronast Prešeren stoji v salonskem oblačilu s knjižico svojih Poezij iz leta 1847 v levici, nad njim pa na skali sedi delno razgaljena mladenka z lovorovo vejico v roki, pesnikova muza, ki bdi nad njegovo genialnostjo in ga obenem slavi. Podstavek, ki ga je zasnoval arhitekt Maks Fabiani in kamnoseško obdelal Alojzij Vodnik iz Ljubljane, na dveh straneh dopolnjujeta reliefa z motivoma iz pesnikovih del: slovo Črtomira in Bogomile ter ribič. Med šestimi predlogi, kje naj spomenik stoji, je bil naposled izbran Marijin, od leta 1949 Prešernov trg.
Podstavek je zasnoval arhitekt Maks Fabiani in kamnoseško obdelal Alojzij Vodnik.
Stroški izdelave in postavitve Prešernovega spomenika so od prvotnih 48.000 narasli na 71.000 kron. Devet metrov in pol visoki spomenik so slovesno odkrili v nedeljo, 10. septembra 1905, na trgu in ulicah ob Ljubljanici pa se je zbralo blizu 20.000 ljudi. Prešer'c je v 113 letih postal eden najbolj prepoznavnih simbolov mesta.
