Nujni sestanek zdravstvene stroke, začenja se Bergamo ...
Medtem ko velik del slovenske družbe le brezbrižno posluša opozorila o resnih razmerah, v katerih se je znašlo slovensko zdravstvo, iz bolnišnic kličejo na pomoč zaradi velikega števila covidnih bolnikov primanjkuje prostora in kadra. Ponekod so se že odzvali dijaki in študenti zdravstvenih smeri, del svojega kadra so pripravljeni odstopiti tudi nekateri zdravstveni domovi, ki ob tem opozarjajo tudi na lastno obremenjenost. Včeraj se je namesto na vladni obisk, v intenzivno enoto covidnega oddelka v UKC Ljubljana podal tudi sam zdravstveni minister Janez Poklukar, vlada je na dopisni seji odločila tudi, da bo zdravstvenim delavcem na pomoč prišla tudi vojska.
»Naval pacientov je takšen, kakršnega še ni bilo. Kmalu bodo začele padati prve žrtve,« je o resnosti razmer za regionalno televizijo BKTV povedal vodja urgence v UKC Maribor Gregor Prosen. »Vstopamo v scenarij Bergama. Moramo priznati, da so vse rokavice padle, kdorkoli je pripravljen priti na pomoč, je dobrodošel.«
Prepozno za streznitev
Največja mobilizacija v zdravstvu
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je za STA povedal, da je v državi prostih še devet covidnih intenzivnih postelj. Z direktorji covidnih bolnišnic bodo zato na večernem sestanku iskali rešitve za zagotavljanje dodatnih kapacitet. »Poteka daleč največja mobilizacija v zdravstvu.«
Ministrstvo za zdravje in vodstva covidnih bolnišnic so se na večernem sestanku dogovorili, da bodo bolnišnice kapaciteto covidnih intenzivnih oddelkov povečale za 10 dodatnih postelj, je po sestanku za N1 povedal koordinator covidnih bolniških postelj pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta.
S ponedeljkom ali torkom pa bodo nato bolnišnice odprle maksimalne kapacitete, je napovedal Carotta. Tako bo skupaj na voljo približno 1200 postelj, od tega bo 280 postelj namenjenih covidnim bolnikom, ki potrebujejo intenzivno nego.
»Upamo, da bo zadostovalo. 1200 postelj naj bi bilo po trenutnih projekcijah dovolj za obvladovanje epidemije,« je povedal Carotta. Vrh epidemije v bolnišnicah pričakujejo 24. novembra, glede na razvoj epidemiološke slike pa so trenutno nekoliko bolj optimistični, kot so bili prejšnji teden.
Glavna ovira niso postelje, niti prostor, glavna ovira je pomanjkanje kadra, opominja Vindišar. Kot pojasnjuje, so se na poziv ministra za zdravje k pomoči covidnim bolnišnicam že odzvali v zdravstvenih domovih, psihiatričnih bolnišnicah, specialnih bolnišnicah, porodnišnicah in izobraževalnih ustanovah, med njimi so se odzvale zdravstvene šole in obe medicinski fakulteti.
V Sloveniji je bilo pred epidemijo skupaj 230 intenzivnih postelj, ki so bile na voljo bolnikom v primerih možganskih kapi, poškodb, težkih operacij, srčnih zastojev itd. Danes so vse te postelje namenjene zdravljenju covida 19.
Po besedah Vindišarja pomoč respiratorja sicer trenutno potrebuje 150 bolnikov, 34 pa jih je na t. i. neinvazivni ventilaciji, »ki je običajno stopnja pred respiratorjem«. Zato vse ljudi poziva k spoštovanju ukrepov, saj je zdravstveni sistem izjemno obremenjen.
V petek so v 9205 PCR-testih potrdili 3666 okužb z novim koronavirusom. V bolnišnicah zdravijo 981 covidnih bolnikov ali 27 več kot dan prej. Intenzivno nego jih potrebuje 225, kar je največ od začetka epidemije marca lani. Umrlo je 20 covidnih bolnikov.
Spomin na Bergamo
»Medtem ko smo na začetku epidemije s strahom gledali Italijo, smo zaradi nizke precepljenosti na prelomni točki, ko se nam lahko zgodi scenarij iz Bergama,« je že konec oktobra opozarjal zdravstveni minister Janez Poklukar.
Bergamo je bil v prvem valu epidemije, iz katerega je Slovenija odšla kot velika 'zmagovalka' in 'zmago' obeležila s preletom vojaških letal, eno največjih žarišč koronavirusa v Evropi. Eksplozija okužb dotlej še nepoznanega virusa je ohromila tamkajšnji zdravstveni sistem, v samo enem mesecu (marec 2020) naj bi tam umrlo okoli 4500 ljudi. O številnih primerih hudih pljučnic so poročali že v januarju in februarju, ko so opravili prvi test, so začele padati domine. Zdravniki so, ne da bi vedeli za to, okužili ogromno pacientov, zdravstvenega osebja praktično ni bilo več na razpolago, nekatere bolnišnice so morali zapreti. Vladale so vojne razmere: zdravniki so se morali odločati, komu dati prednost pri priklopu na respirator, enostavno ni bilo dovolj kadra in opreme za množico covidnih bolnikov.
Dolge kolone krst, ki so jih z vojaškimi vozili v povsem prezasedene krematorije bodo za vselej ostali kruti spomini na začetek covidne krize. V uradnih statistikah veliko smrti zaradi covida sploh ni zabeleženih, preden so se začeli protokoli testiranja, kot jih poznamo danes, so namreč kot vzrok za smrti pripisali pljučnici.
Marca 2020 svet covida 19 še ni poznal. Danes je znano mnogo več, imamo testiranje in cepivo, pa vendar se utegne po slabih dveh letih scenarij iz Bergama. ko zdravstveni sistem ne bo več kos množici covidnih bolnikov. ponoviti tudi pri nas.
