DOLGOTRAJNI COVID
Postcovidna ambulanta v Ljubljani: covid lažje preboleli, a nato jih je doletelo trpljenje
Še več mesecev po bolezni imajo simptome, ki jim onemogočajo normalno vsakdanje življenje.
Odpri galerijo
Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Na infekcijski kliniki imajo dve vrsti ambulant za covid 19, in sicer kontrolno ambulanto za bolnike, ki so bili hospitalizirani zaradi covida in potrebujejo kontrolne preglede, in ambulanto za t. i. dolgotajni covid ('postcovid'), v katero sprejemajo bolnike, ki so preboleli covid doma v dokaj lahko obliki, nato pa so se začeli številni simptomi. To nam je pojasnila infektologinja, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc, ki na kliniki skrbi tudi za postcovidno ambulanto. Pri bolniki, ki so bili predhodno hospitalizirani zaradi covida, ugotavljajo, da imajo težave še kar dolgo časa, predvsem v smislu zadihanosti pri naporu, hude utrujenosti in bolečine v prsih, kot tudi številne nevropsihiatrične simptome motnje spomina in koncentracije. Pogosto potrebujejo obravnavo še pri pulmologu, nevrologu in kardiologu.
Dolgotrajni covid lahko prizadene vsakogar, ne glede na to, v kakšni psihični in fizični kondiciji je bil pred okužbo, in ne glede na predobstoječa bolezenska stanja. »K nam pridejo predvsem tisti, ki zaradi težav po prebolelem covidu komaj funkcionirajo v vsakdanjem življenju, prej pa so bili polno aktivni ljudje,« pojasnjuje Lejko Zupančeva. Med težavami, ki jih opisujejo, so predvsem izrazita utrujenost in motnje koncentracija in spomina, našteva infektologinja, a spremljajo jih tudi zadihanost, glavoboli, izpadanje las, nespečnost, depresija, panični napadi, zaskrbljenost, skratka težave, ki nam onemogočajo normalno funkcioniranje.
V postocovidni ambulanti na infekcijski kliniki po besedah Lejko Zupančeve še vedno zdravijo bolnike iz lanskoletnega jesensko-zimskega vala, ki so imeli še alfa različico. Doslej so v ambulanto sprejeli okoli sto bolnikov, ocenjujejo pa, da mesec po covidu normalno ne funkcionira vsaj 30 odstotkov bolnikov in skoraj nihče od starejših s kroničnimi boleznimi. Pol leta ima težave še nekje okrog 10 odstotkov hospitaliziranih bolnikov in tudi posameznikov, ki imajo težave tudi še po letu dni od začetka bolezni. Število je verjetno še višje, saj nekateri po lažji preboleli obliki covida niti ne hodijo v ambulante, pojasnjuje Lejko Zupančeva. »Nekako se sprijaznijo, da potrebujejo več časa za normalizacijo in da so nekatere težave (npr. utrujenost) lahko zelo dolgotrajne.«
Stroka vseskozi opozarja, da posledice, ki jih pusti koronavirusna bolezen, so v primerjavi s posledicami cepljenja veliko hujše, kar je pred dnevi poudaril tudi direktor NIJZ. »Vse težave in stranske učinke, ki jih povzroča cepivo, se z ustreznim medicinskim pristopom sanirajo, ljudem zaradi tega ni treba umirati. Imamo zdravilo, imamo postopek, imamo vse. Od 30 do 40 odstotkov ljudi, ki preboli covid 19, ima vsaj eno dolgoročno težavo. Tisti, ki so preboleli covid 19, morajo kar nekaj časa delati na tem, da spet pridejo v svoj delovni tempo.«
Simptomi, ki se lahko razvijejo po razmeroma lahki obliki covida
Dolgotrajni covid lahko prizadene vsakogar, ne glede na to, v kakšni psihični in fizični kondiciji je bil pred okužbo, in ne glede na predobstoječa bolezenska stanja. »K nam pridejo predvsem tisti, ki zaradi težav po prebolelem covidu komaj funkcionirajo v vsakdanjem življenju, prej pa so bili polno aktivni ljudje,« pojasnjuje Lejko Zupančeva. Med težavami, ki jih opisujejo, so predvsem izrazita utrujenost in motnje koncentracija in spomina, našteva infektologinja, a spremljajo jih tudi zadihanost, glavoboli, izpadanje las, nespečnost, depresija, panični napadi, zaskrbljenost, skratka težave, ki nam onemogočajo normalno funkcioniranje.
V postocovidni ambulanti na infekcijski kliniki po besedah Lejko Zupančeve še vedno zdravijo bolnike iz lanskoletnega jesensko-zimskega vala, ki so imeli še alfa različico. Doslej so v ambulanto sprejeli okoli sto bolnikov, ocenjujejo pa, da mesec po covidu normalno ne funkcionira vsaj 30 odstotkov bolnikov in skoraj nihče od starejših s kroničnimi boleznimi. Pol leta ima težave še nekje okrog 10 odstotkov hospitaliziranih bolnikov in tudi posameznikov, ki imajo težave tudi še po letu dni od začetka bolezni. Število je verjetno še višje, saj nekateri po lažji preboleli obliki covida niti ne hodijo v ambulante, pojasnjuje Lejko Zupančeva. »Nekako se sprijaznijo, da potrebujejo več časa za normalizacijo in da so nekatere težave (npr. utrujenost) lahko zelo dolgotrajne.«
Stroka vseskozi opozarja, da posledice, ki jih pusti koronavirusna bolezen, so v primerjavi s posledicami cepljenja veliko hujše, kar je pred dnevi poudaril tudi direktor NIJZ. »Vse težave in stranske učinke, ki jih povzroča cepivo, se z ustreznim medicinskim pristopom sanirajo, ljudem zaradi tega ni treba umirati. Imamo zdravilo, imamo postopek, imamo vse. Od 30 do 40 odstotkov ljudi, ki preboli covid 19, ima vsaj eno dolgoročno težavo. Tisti, ki so preboleli covid 19, morajo kar nekaj časa delati na tem, da spet pridejo v svoj delovni tempo.«
