Pivu so prvi hmelj dodali Slovani

Mednarodni dan piva praznujemo že skoraj povsod po svetu. Njegov namen je poklon vsem ustvarjalcem piva, pivovarjem, ki ga varijo, hmeljarjem, lastnikom pivnic, barov, gostiln in restavracij, ki poskrbijo, da je na koncu ta najbolj priljubljena, nizkoalkoholna in več tisoč let stara pijača tudi primerno postrežena.


Praznik je vedno prvi petek v avgustu. V zadnjem dobrem desetletju je iz lokalnega slavja v Santa Cruzu v Kaliforniji zrasel v globalno praznovanje, ki povezuje narode različnih kultur, združene in prepletene v različnosti njihovih vrst piva. Vsako leto se praznovanju pridružujejo nova mesta in nove države.

Uporabljali tudi kruh

V Sloveniji, ki zaseda 9. mesto v Evropi po popitem pivu na prebivalca, ga na pobudo Združenja slovenskih pivovarn praznujemo šestič. Veliki in mali pivovarji se samostojno odločajo, v kakšni obliki ga bodo praznovali. Pri nas imamo veliko Pivovarno Laško Union s skoraj 200-letno tradicijo varjenja piva, poleg tega se je s proizvodnjo piva kot glavno dejavnostjo v Sloveniji po podatkih Sursa v letu 2020 ukvarjalo 68 podjetij.

Zgodovino pivovarstva je raziskoval Simon Smrkolj: »Pivovarstvo je stara dejavnost, povezana s poljedelstvom. Najstarejša priča o pivovarstvu je glinasta ploščica iz Mezopotamije (6. tisočletje pred našim štetjem), na kateri je upodobljeno varjenje piva v obredne namene. Za njegovo izdelavo so uporabljali ječmenov slad, za izboljšanje okusa pa cimet, dateljne in med.«
Tudi v Evropi so poljedelska ljudstva poznala pivo že v davni preteklosti. Rimljani so surovemu žitu primešali ostanke kruha in vode in temu pivu rekli cerevisia po boginji Ceres, zaščitnici pivovarstva. Slovani so bili naprednejši pivovarji. Izdelovali so ga iz sladu, boljšega kvasila in prvi dodajali hmelj. V srednjem veku so za izdelavo piva uporabljali pšenico, rž, ječmen in oves.
Simon Smrkolj razlaga, da so tehnološki in tehnični izumi 18. stoletja omogočili tudi razmah pivovarstva. Dodaja, da so bila odločilna naravoslovna odkritja Louisa Pasteurja, ki je prvi razložil fermentacijo in uvedel postopek, po njem poimenovan pasterizacija, to je uničenje klic pri od 60 do 80 stopinjah Celzija.
Mednarodni dan piva daje priznanje in spoštovanje vsem ustvarjalcem piva in tistim, ki ga strežejo. Povezuje ljudi vsega sveta in je namenjen druženju ter praznovanju različnosti – kultur in jezikov kot tudi vrst piva. Mednarodni dan piva spodbuja tudi pivovarje, da obiščejo, preizkusijo pivo svojih konkurentov in se mu poklonijo.

Na tržnico piv

Združenje slovenskih pivovarn je že pred leti k praznovanju spodbudilo vse svoje člane pa tudi pivovarje nečlane, zainteresirane lastnike pivnic ter drugih gostinskih lokalov, ki točijo pivo, ti pa se samostojno odločajo o tem, na kakšen način bodo dan praznovali.

Združenje slovenskih pivovarn, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) pri GZS, je danes ob mednarodnem dnevu piva pripravilo srečanje z novinarji, ki poteka v Pivovarni Laško Union v Ljubljani. Na njem bodo predstavili stanje v slovenskem pivovarstvu in izzive, ki čakajo pivovarje, pa tudi aktivnosti Evropskega združenja pivovarjev in smernice na področju pivovarstva v Sloveniji in svetu. Uvodnim predstavitvam bo sledila strokovno vodena degustacija izbranih piv slovenskih pivovarjev, članov Združenja slovenskih pivovarn. Na srečanju z novinarji bodo sodelovali Jernej Smolnikar, predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri GZS – ZKŽP, Pierre Olivier Bergeron, generalni sekretar Evropskega združenja pivovarjev, ter predstavniki članov slovenskih pivovarn.

Če bo ljubljansko srečanje v Pivovarni Laško Union bolj resnega značaja, pa bo veliko bolj veselo ob žalski Fontani piva Zeleno zlato. »Na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec prav danes začenjamo Kriglfest, ki bo popestril prvi avgustovski konec tedna. Ponujal bo glasbo, pijačo, zabavo, igro, nastop čarodeja in tržnico piv, v večernih urah pa nastope najrazličnejših glasbenih skupin,« so nam povedali.

Republiški statistični urad pa je sporočil: »Poraba piva pri nas se v zadnjih 10 letih ni bistveno spreminjala. Prav tako se cene v Sloveniji v zadnjih desetih letih niso bistveno spreminjale, niti v gostinskih lokalih niti v trgovinah. Lani so ljubitelji hmeljevega napitka, če so si ga privoščili v gostinskem lokalu, odšteli za pol litra povprečno 2,93 evra. V trgovinah je bila povprečna cena za pol litra piva, izdelanega v Sloveniji, 0,88 evra.«