ILIRSKA BISTRICA

Padec meja je turistična priložnost: Schengen bodo izkoristili za sodelovanje z južnimi sosedi

Ilirskobistriško s širšim območjem stavi na povezovanje različnih ponudnikov.
Fotografija: Gregor Slavec pravi, da je čas, da skupaj zgradijo uspešno zgodbo.
Odpri galerijo
Gregor Slavec pravi, da je čas, da skupaj zgradijo uspešno zgodbo.

Padec državne meje po vstopu Hrvaške v schengensko območje je odprl nove možnosti tudi na področju turizma, in sicer v krajih, kjer je še nedolgo tega veljalo razmišljanje, da gostom nimajo česa pokazati, zato so ideje o turističnem razcvetu kraja, če so sploh vzklile, kaj hitro opustili. A zdaj je zavel nov veter.

Društvo turističnih novinarjev Slovenije s predsednico Marjano Grčman na čelu in Turističnoinformacijski center (TIC) Ilirska Bistrica, ki ga vodi Maja Uljan, sta pred dnevi v središču Ilirske Bistrice organizirala Poslovno borzo lokalnih ponudnikov od Postojne, Cerknice, Krasa, Brkinov, Ilirske Bistrice in tja na čezmejno območje do Matuljev, Reke in Buj na hrvaški strani. Čeprav je šlo za prvi tovrstni dogodek, se je na njem predstavilo kar 36 ponudnikov s področja turističnih in gostinskih storitev, kmetijstva, športa in kulture. Odzivi tako ponudnikov kot obiskovalcev so bili izredno dobri.

Tranzitna pot

Grčmanova je izpostavila, da je »borza lokalnih ponudnikov v Ilirski Bistrici dokaz, da je turistični prostor, ki se je odprl s padcem meje, lahko dobra poslovna priložnost tako za turistične ponudnike, kmete kot tudi za predstavnike malega gospodarstva. Meja naj bo le še zgodovinski spomin, čas je za ustvarjanje novih zgodb,« in sklenila: »Dobra obiskanost je zato motivacija, da to ne bo prva tovrstna borza, ampak bo naslednje leto še večja!«

Odziv ponudnikov z obeh strani meja je vse presenetil. FOTOGRAFIJE: Peter Irman
Odziv ponudnikov z obeh strani meja je vse presenetil. FOTOGRAFIJE: Peter Irman

Čeprav omenjeno območje dnevno prečka veliko ljudi, saj mimo vodijo tranzitne poti do Istre in Kvarnerja, jim v tej regiji razen redkih turistično bolj znanih krajev (Postojnska jama, Škocjanske jame, Opatija, Reka) gostov ne uspe zaustaviti, kaj šele zadržati. Omenjena borza lokalnih ponudnikov je pokazala, da je tokrat interesa za spremembo v smeri turizma veliko, predvsem pa vsi stavijo na povezovanje, saj tudi primeri drugih območij v Sloveniji, ki so nekoč delili podobno usodo, pokažejo, da je to ključ do uspeha. Šli so še korak dlje in si podali roko odločevalci in ponudniki na obeh straneh meje.

»Vabilu smo se takoj odzvali, predvsem se mi zdi pomembno, da se nas, lokalne ponudnike, ki se premalo dobro poznamo, poveže, kakor tudi, da se povežemo s Kvarnerjem oziroma sosednjo Hrvaško. Čas je, da se spoznamo in skupaj zgradimo uspešno zgodbo. Soliranje ne pride v poštev, če sodelujemo, je pa, kot rečemo, win-win zgodba. Vsak je specializiran na nekem področju, skupaj pa smo potem kot eno,« razmišlja Gregor Slavec s Kmetije Slavec iz Knežaka, sicer pa prvi inovativni mladi kmet, ki si je prislužil celo evropsko nagrado.

Rdečo nit še iščejo

Identiteto na turističnem področju ilirskobistriško območje še išče, jasno pa je, da jim narava ponuja, da se nagnejo tudi v aktivno preživljanje prostega časa. Bike Slovenia, ki sta ga ustanovila in ga vodita Tomaž Penko ter Nataša Kocjančič, je bržkone korak v pravo smer. »Organizirava vodene kolesarske ture po destinaciji Zeleni Kras, ki obsega občine Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina in Bloke. Da smo se dobili na tej borzi lokalnih ponudnikov, je super ideja in jo podpirava tudi v prihodnje. Veliko imamo za pokazati, odkrivanje narave s kolesom je čudovita izkušnja. Od dnevnih do večdnevnih tur, lahkih in težjih. Za vse želje in seveda fizično pripravljenost se kaj najde. Dobrodošli v naših čudovitih krajih,« je sklenil Penko in dodal, da je izzivov, ki jih ponujata, res veliko.

V ospredju so bili lokalni produkti.
V ospredju so bili lokalni produkti.

Direktor turistične skupnosti Buje Valter Bassanese si želi, da se sodelovanje ne konča s to borzo lokalnih ponudnikov, ampak da se v prihodnje še okrepi. »Do zdaj smo že sodelovali s turističnim društvom iz Sečovelj, s katerimi mejimo, oziroma bolj z obalnimi kraji. Zdaj, ko ni več administrativne meje med državama, pa je čas, da to sodelovanje nadgradimo, v prvi vrsti pri ponudbi lokalnih proizvodov, kot so recimo vinske ceste, ceste oljčnega olja, seveda tudi kolesarske poti. Danes je turistični trg globalen, zato je čas, da na takšen način pristopimo na različnih trgih,« je strnil Bassanese.

Vzporedno je na dogodku potekal strokovni posvet Povezani v prihodnost, na katerem so sodelovali Peter Misja, župan občine Podčetrtek, Jasmina Dlačić, podpredsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, Marjana Kalčić, direktorica Turistične skupnosti Matulji, Matej Kandare, direktor Združenja Slovenia Outdoor, Valter Bassanese in Maja Uljan. Med drugim je Petra Misja podala konkreten predlog o ustanovitvi konzorcija, ki bi se zavzel za čezmejno povezovanje na turističnem in drugih področjih. 

Valter Bassanese pravi, da so doslej sodelovali predvsem z obalnimi kraji.
Valter Bassanese pravi, da so doslej sodelovali predvsem z obalnimi kraji.

Tomaž Penko in Nataša Kocjančič stavita na kolesarski turizem.
Tomaž Penko in Nataša Kocjančič stavita na kolesarski turizem.

Potekal je strokovni posvet Povezani v prihodnost.
Potekal je strokovni posvet Povezani v prihodnost.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije