Okrasil je več kot 70 tisoč jajc
Danes ob 14. uri se bodo svojci, prijatelji, sosedje in znanci na krajevnem pokopališču pri Gradu na Goričkem poslovili od uglednega Prekmurca, gostilničarja in umetnika Hermana Rajsarja, ki je po rojstvu v bližnjih Motovilcih večino življenja prebil v Gradu. Gorički remenkaš, kot so ga imenovali, se je poslovil v petek v 82. letu starosti, za njim pa žalujejo žena Cecilija, hči Lidija, vnukinji Jasmina in Robertina.
1954. je izdelal prvo remenko.
Kot smo izvedeli, si od srčne kapi pred leti ni povsem opomogel, predvsem pa je moral opustiti svojo največjo ljubezen, poslikavo oziroma okraševanje pirhov, svoje umetniško poslanstvo in tradicijo svojih prednikov, ki remenke izdelujejo že od 1937. Sam Herman jih je v skoraj 70 aktivnih letih okrasil vsaj 70.000. Pri Rajsarjevih, kjer so okraševali predvsem kurja, pa tudi račja, gosja, nojeva jajca, je bila to ob gostinstvu dopolnilna dejavnost. Najstarejši družinski ohranjen pirh je iz leta 1937, torej šteje kar 86 let, ustvarila ga je Hermanova babica Terezija.
Narisal tudi zvezdo
Kot je Herman rad poudarjal, je jajce simbol večnosti in Kristusovega vstajenja, ponovnega vstajenja in upanja. Po njegovem se velikonočna jajca uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi, prav posebna pa že od davnega leta 1937. nastajajo tudi pri družini Rajsarjevih, kjer skrbno hranijo tudi muzejske pisanice. Herman je obrt podedoval od očeta Alojza, prvo remenko je izdelal davnega 1954., in sicer kot dvanajstletni fant.
Jajca so k njemu romala od vsepovsod, od Prekmurja, Slovenije, Madžarske, Avstrije, Nemčije Francije, Poljske ter celo iz ZDA in Kanade, od koder so tudi naročali njegove izdelke. Včasih je na posebno željo na pisanice celo narisal peterokrako zvezdo. Noben motiv mu ni bil prevelik izziv, žival, ptica, roža, cvet, grad, cerkev in tako naprej.
Uporabljal je mizarske barve
Včasih je bilo najtežje pridobiti nojeva, v zadnjem času pa gosja jajca, ki so zelo iskana. Hermanovi predniki so remenke barvali s črnilnim svinčnikom in rumenilom, on sam pa je v minulih letih uporabljal mizarske barve. Motive je ustvarjal s praskanjem z britvico ali tapetniškim nožem.
Včasih je bilo najtežje pridobiti nojeva, v zadnjem času pa gosja jajca, ki so zelo iskana.
»Okrašena jajca so simbolični predmet praznovanja ob veliki noči in so nepogrešljiva na praznični mizi. In krašenje jajc je tradicija naše družine, ki sega v obdobje pred prvo svetovno vojno, ko je bil moj dedek Matija župan v Motovilcih. Takrat je v tiste kraje zašel cigan s Češke in se zaljubil v domačinko s Pertoče. Zaprosil je župana, da mu dovoli ostati na Pertoči, v zameno pa je njegovega sina, mojega očeta, naučil izdelovanja remenk,« nam je ob zadnjem srečanju razlagal pokojni Herman.
»Oče je pridobljeno znanje prenesel name, tako da se s tem ukvarjam že več kot 60 let. Vmes, ko sem bil nekaj let v tujini, potem v vojski in podobno, sem pirhe okraševal nekoliko manj, potem pa spet več,« nam je še dejal.
Kar veliko umetnin je razdelil
V osrčju naravnega krajinskega parka Goričko, v Gradu, se njegova družina ukvarja z gostinstvom. Kar veliko umetnin je Herman razdelil prijateljem in svojcem, nekaj pa jih je tudi prodal. Pogosto so ga vabili na prireditve po vsej državi ter tudi v tujini, od koder je prinašal tudi priznanja in nagrade za umetnine.
Za pisane in dvobarvne rumenke z značilnimi izpraskanimi različnimi vzorci je pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, katere član je bil, pred časom pridobil naziv izdelek domače obrti, na natečaju za najboljše rokodelske izdelke Goričkega pa so pirhi dobili posebno priznanje.
Hermana je, kot rečeno, žalostilo, da se vedno manj mladih želi naučiti tega zanimivega ročnega dela, ki je kulturnozgodovinska znamenitost. Kot je poudarjal, so mladino pokvarili internet in druga tehnologija, po drugi strani pa ga je veselilo, da je imela vnukinja Robertina veliko željo in interes nadaljevati domačo tradicijo.
