KORONAVIRUS
Oglasila sta se Krek in Beovićeva: Uvedba ukrepov je neizbežna
Prvi mož NIJZ pravi, da žarišča nastajajo na zabavah, in poziva k nošenju zaščitnih mask.
Odpri galerijo
Milan Krek. FOTO: Jože Suhadolnik
Direktor NIJZ Milan Krek in vodja svetovalne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović ob projekciji Instituta Jožef Stefan (IJS) glede širjenja novega koronavirusa pozivata državljane k odgovornemu ravnanju. Sicer bo uvedba nekaterih ukrepov za zamejitev širjenja virusa neizbežna. Katerih in kdaj, še ni jasno.
Nova projekcija IJS namreč kaže eksponentno rast števila novih primerov okužbe z novim koronavirusom, število se podvoji v 35 dneh, medtem ko je efektivno reprodukcijsko število večje od 1, kar pomeni, da »nam epidemija morebiti začenja uhajati«. V prihodnjem obdobju bo po napovedih IJS na dan potrjenih 10 do 35 primerov okužbe z novim koronavirusom. Ob tem dodajajo, da vpliv okužb, vnesenih iz tujine, ni več pomemben, saj močno prevladuje širjenje virusa znotraj države.
Krek je za STA dejal, da so trenutno odprte vse tri možnosti poteka epidemije: da stanje ostane takšno, kot je, da se epidemija umiri ali pa da se širi. Medtem ko ukrepi na mejah glede izdajanja karantenskih odločb očitno zadostujejo, saj v zadnjem času praktično ni vnosov okužb v državo, pa se virus širi v državi predvsem pri množičnih zasebnih druženjih, kot so poroke in praznovanja, pa tudi po podjetjih. »Poročiš se lahko tudi v teh časih, ampak ni treba povabiti 200 ljudi. Žarišča nastajajo zaradi zabav. Ko je zabave konec, pa pride problem.«
Če bo število okužb eksponentno raslo, bodo potrebni dodatni ukrepi, ki jih bodo predlagali vladi. Med možnimi je Krek omenil omejitev obratovanja trgovin in gostinskih lokalov. Zato ljudi poziva, naj nosijo maske: te so obvezne v vseh zdravstvenih ustanovah, v domovih za starejše, pa tudi v vseh javnih prostorih. Na teh območjih mora vodstveni kader vzpostaviti mehanizem nadzora, da se vstop v prostore prepreči tistim, ki kažejo simptome.
»Treba je zmanjšati obiske starih staršev,« še meni Krek, saj jih lahko okuži vnuk, ki ne bo kazal znakov okužbe. »V tem primeru bo dedek zbolel, otrok pa ne.«
Krek tudi svetuje ljudem, ki odhajajo na dopust, da se tam obnašajo enako kot doma, se izogibajo množicam, nosijo maske, ko je treba, in si razkužujejo roke. Pred odhodom v drugo državo naj se pozanimajo, kakšno je tam epidemiološko stanje in kakšen je zdravstveni sistem. Po njegovih navedbah se zapleta pri prevozu v domovino tistih, ki zbolijo v tujini.
Epidemiologi že nekaj časa opažajo, da na povečevanje števila okuženih zelo močno vpliva tudi to, da okuženi ob razgovoru z epidemiologom nočejo razkriti svojih kontaktov. Medtem ko so v začetku epidemije povprečno okuženi navedli 75 kontaktov, jih sedaj bistveno manj. Ob tem Krek poziva ljudi, naj se gredo testirat, če imajo simptome.
Če se efektivno reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi se prenese virus od enega okuženega, ne bo zmanjšalo in bo denimo 1,5, pa Krek napoveduje ukrepe. Ti bodo potrebni zato, ker je kapaciteta slovenskega zdravstvenega sistema majhna in bodo s tem preprečili, da se ustavi delovanje ostalih zdravstvenih dejavnosti, kar privede do podaljševanja čakalnih vrst, novih obolenj na račun tega in povečanja smrtnosti.
Tudi Beovićeva meni, da napovedi IJS niso prav dobre. Efektivno reprodukcijsko število je naraslo v veliki meri na račun velikega izbruha v Hrastniku, pa tudi drugje po Sloveniji število okuženih narašča čez mero, za katero so mislili, da jo obvladujejo.
Da bi preprečili kolaps zdravstvenega sistema in zapiranje javnega življenja, bodo najprej pogledali, kje so največji problemi in kje prihaja do okužb. Sedaj je to na množičnih zasebnih druženjih. Poleg tega bodo morali intenzivirati sodelovanje s strokovnjaki medicine dela, kako se ljudje obnašajo v delovnih organizacijah in ali se tam spoštujejo ukrepi in nosijo maske v zaprtih prostorih.
Če bo število okuženih eksponentno raslo, napoveduje, da bodo vladi predlagali tudi druge ukrepe, da bi okužbe zamejili. Tudi Beovićeva je omenila omejevanje delovanja gostinskih lokalov, možni so tudi ukrepi na mejah, če bi v prihodnje prišlo do vnosov okužb v državo. Ob tem je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti pravočasno, saj izkušnje iz Italije, Španije, ZDA in Srbije kažejo na to, da če se z njimi predolgo čaka, se epidemija razširi, da so potrebni meseci rigoroznih ukrepov, da se umiri.
Pritoževanje nad obveznim nošenjem mask in razkuževanjem rok je po mnenju Beovičeve v tem trenutku nesmiselno in neetično. »Če tega ne bomo upoštevali, nas čakajo neprijetni časi,« je dejala in opozorila, da gre za življenje ljudi, ki bodo umrli neposredno zaradi covida 19 ali se jim bo zdravstveno stanje poslabšalo zaradi umanjkanja zdravstvene oskrbe ob kakšni drugi težavi, denimo gospodarski škodi, ki bo tudi vplivala na življenja ljudi.
Nova projekcija IJS namreč kaže eksponentno rast števila novih primerov okužbe z novim koronavirusom, število se podvoji v 35 dneh, medtem ko je efektivno reprodukcijsko število večje od 1, kar pomeni, da »nam epidemija morebiti začenja uhajati«. V prihodnjem obdobju bo po napovedih IJS na dan potrjenih 10 do 35 primerov okužbe z novim koronavirusom. Ob tem dodajajo, da vpliv okužb, vnesenih iz tujine, ni več pomemben, saj močno prevladuje širjenje virusa znotraj države.
Po zabavi nastane problem
Krek je za STA dejal, da so trenutno odprte vse tri možnosti poteka epidemije: da stanje ostane takšno, kot je, da se epidemija umiri ali pa da se širi. Medtem ko ukrepi na mejah glede izdajanja karantenskih odločb očitno zadostujejo, saj v zadnjem času praktično ni vnosov okužb v državo, pa se virus širi v državi predvsem pri množičnih zasebnih druženjih, kot so poroke in praznovanja, pa tudi po podjetjih. »Poročiš se lahko tudi v teh časih, ampak ni treba povabiti 200 ljudi. Žarišča nastajajo zaradi zabav. Ko je zabave konec, pa pride problem.«
Preberite še: Okužb manj, napovedi pa zastrašujoče
Če bo število okužb eksponentno raslo, bodo potrebni dodatni ukrepi, ki jih bodo predlagali vladi. Med možnimi je Krek omenil omejitev obratovanja trgovin in gostinskih lokalov. Zato ljudi poziva, naj nosijo maske: te so obvezne v vseh zdravstvenih ustanovah, v domovih za starejše, pa tudi v vseh javnih prostorih. Na teh območjih mora vodstveni kader vzpostaviti mehanizem nadzora, da se vstop v prostore prepreči tistim, ki kažejo simptome.
»Treba je zmanjšati obiske starih staršev,« še meni Krek, saj jih lahko okuži vnuk, ki ne bo kazal znakov okužbe. »V tem primeru bo dedek zbolel, otrok pa ne.«
Projekcija IJS, štirje različni scenariji (R = 0, R = 1,1, R = 1,3, R = 1,5). FOTO: IJS
Okuženi ne razkrivajo kontaktov
Krek tudi svetuje ljudem, ki odhajajo na dopust, da se tam obnašajo enako kot doma, se izogibajo množicam, nosijo maske, ko je treba, in si razkužujejo roke. Pred odhodom v drugo državo naj se pozanimajo, kakšno je tam epidemiološko stanje in kakšen je zdravstveni sistem. Po njegovih navedbah se zapleta pri prevozu v domovino tistih, ki zbolijo v tujini.
Epidemiologi že nekaj časa opažajo, da na povečevanje števila okuženih zelo močno vpliva tudi to, da okuženi ob razgovoru z epidemiologom nočejo razkriti svojih kontaktov. Medtem ko so v začetku epidemije povprečno okuženi navedli 75 kontaktov, jih sedaj bistveno manj. Ob tem Krek poziva ljudi, naj se gredo testirat, če imajo simptome.
Če se efektivno reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi se prenese virus od enega okuženega, ne bo zmanjšalo in bo denimo 1,5, pa Krek napoveduje ukrepe. Ti bodo potrebni zato, ker je kapaciteta slovenskega zdravstvenega sistema majhna in bodo s tem preprečili, da se ustavi delovanje ostalih zdravstvenih dejavnosti, kar privede do podaljševanja čakalnih vrst, novih obolenj na račun tega in povečanja smrtnosti.
Takšnega naraščanja niso pričakovali
Tudi Beovićeva meni, da napovedi IJS niso prav dobre. Efektivno reprodukcijsko število je naraslo v veliki meri na račun velikega izbruha v Hrastniku, pa tudi drugje po Sloveniji število okuženih narašča čez mero, za katero so mislili, da jo obvladujejo.
Da bi preprečili kolaps zdravstvenega sistema in zapiranje javnega življenja, bodo najprej pogledali, kje so največji problemi in kje prihaja do okužb. Sedaj je to na množičnih zasebnih druženjih. Poleg tega bodo morali intenzivirati sodelovanje s strokovnjaki medicine dela, kako se ljudje obnašajo v delovnih organizacijah in ali se tam spoštujejo ukrepi in nosijo maske v zaprtih prostorih.
Prof. dr. Bojana Beović, specialistka infektologije. FOTO: Dejan Javornik
Če bo število okuženih eksponentno raslo, napoveduje, da bodo vladi predlagali tudi druge ukrepe, da bi okužbe zamejili. Tudi Beovićeva je omenila omejevanje delovanja gostinskih lokalov, možni so tudi ukrepi na mejah, če bi v prihodnje prišlo do vnosov okužb v državo. Ob tem je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti pravočasno, saj izkušnje iz Italije, Španije, ZDA in Srbije kažejo na to, da če se z njimi predolgo čaka, se epidemija razširi, da so potrebni meseci rigoroznih ukrepov, da se umiri.
Pritoževanje nad obveznim nošenjem mask in razkuževanjem rok je po mnenju Beovičeve v tem trenutku nesmiselno in neetično. »Če tega ne bomo upoštevali, nas čakajo neprijetni časi,« je dejala in opozorila, da gre za življenje ljudi, ki bodo umrli neposredno zaradi covida 19 ali se jim bo zdravstveno stanje poslabšalo zaradi umanjkanja zdravstvene oskrbe ob kakšni drugi težavi, denimo gospodarski škodi, ki bo tudi vplivala na življenja ljudi.
